SMC propadel še en Muscolo, Han bi skoraj izpisal otroka s FDV

Foto: STA

Tik pred volitvami državni zbor ne bo zaostril kazni za napačno financiranje strank in kampanj. SMC je na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza namreč propadla z idejo, da bi popravljali kazni za kršitve kar na zadnji seji državnega zbora pred volitvami. Podprla jih je le Levica Luke Mesca. To že pomeni, da bo predlog končal v košu za smeti, kar se zgodi z zakoni, ki niso sprejeti do konstituiranja novega parlamenta. Teoretično bi ga iz SMC še lahko rešili, denimo, z zahtevo za izredno sejo državnega zbora, kot sem bil opozorjen na netočnost od bolj izkušenih po objavi članka.

HAN BI SDS PREMAGAL POŠTENO (IN OZADJE DOLGOV SD)
Če bi SMC dobila večino, bi poskušala ponovno uvesti možnost odvzema državnih dotacij za stranke, ki bi (v prihodnosti) kršile pravila o pridobivanju denarja z darili ali posojili, kar so ukinili pred štirimi leti tik pred volitvami.

“Ne bom podprl tega skrajšanega postopka. Utrujen sem od tega, da se ves čas ukvarjamo s SDS in z Janezom Janšo. Sprejemamo zakone, da bi jim škodovali, jih disciplinirali. Jaz bi raje SDS premagal na pošten način,” je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han po Francu Jurši (DeSUS) z nekoliko presenetljivo argumentacijo odrekel podporo predlogu skupine 14 poslancev SMC.

“Pomotoma” so kazni odvzema dotacij onemogočili tik pred volitvami pred štirimi leti, ko so večino imele PS, SD, DeSUS in DL. SMC in Levice takrat še ni bilo. Več o tem lahko najdete v povezanem članku tukaj.

Hanovo nasprotovanje je presenetljivo le na videz. Deloma je sicer res, kar je že prej opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, da je bil Möderndorfer zadnja leta eden glavnih akterjev postopka odvzemanja poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši, kar je kot očitno kršitev ustave odpravilo ustavno sodišče in Janši vrnilo sedež. Vodil je tudi projekt povsem propagandnega paketa Muscolo, ki je zaradi pravne nepremišljenosti zgrmel v državnem zboru. Zdaj pa je očitek, da za propagando uporablja še problem posojil SDS, ki so ga že mediji precej napihnili, ker SDS z večino tiska ni v najboljših odnosih in to deloma zaradi tega, ker medije pač pretežno obvladuje levica. Prvi je predlog za ponovno zaostritev kazni podpisal Jani Möderndorfer (SMC), kot zadnji pa predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Möderndorfer je bil pred štirimi leti vodja poslanske skupine največje stranke PS, ko so ureditev kazni “zafušali”.

Stranki z izkušnjami, kar sta SD in DeSUS, pa imata tudi povsem lastne razloge, da sta proti zaostritvi kazni, in Han je SDS najbrž le izkoristil kot izgovor, da mu ni bilo treba priznati lastnih težav. SD Dejana Židana, ki ji pripada Han, še ni plačala računov iz kampanj pred štirimi in osmimi leti, kar bi bil povsod po svetu veliko večji škandal od nič prikritih posojil SDS, ob katerih so skoraj v nezavest zadnje čase padali novinarji velikih medijev. Več o tem lahko preberete na povezavi tukaj. Da finančno poslovanje ni preprosto in da bi nerazumna kazen odvzema dotacij lahko že za majhne prekrške doletela tudi njih, če bi to vrnili v zakon, vedo tudi v strankah DeSUS in, denimo, v NSi.

SMC IN DESUS SI “STROKOVNO” ZELO POMAGATA
Stranka NSi, včeraj jo je na kolegiju prvič zastopal novi vodja poslanske skupine Jožef Horvat, to ve še prav posebej. Pred štirimi leti so tik pred volitvami zaradi njih spreminjali ureditev, ker bi jih lahko doletele visoke globe in odvzem dotacij za celo leto za povsem pravilno ravnanje. Pred tem je koalicija, ki je podpirala vlado Alenke Bratušek (takrat PS), s tako imenovano Virantovo reformo pravnim osebam povsem prepovedala vsako financiranje strank in kampanj. Da so slabo premislili, se je pokazalo, ko sta na volitvah pozneje nameravali skupaj nastopili NSi in SLS. Zaradi spremembe SLS ne bi smela nič prispevati za skupno kampanjo. Če bi, bi NSi doletele visoke globe in celo enoletna izguba dotacij. Na vrat na nos so zato (že prepozno) v državnem zboru pred štirimi leti krpali bedasto ureditev in vsaj nekoliko (čeprav na napačen način) omogočili strankam skupno financiranje kampanj, mimogrede pa onemogočili kazni izgube dotacij. Hkrati so dovolili pretakanje denarja za strokovno pomoč poslancem iz DZ na račune strank. Največ koristi od te novosti imata SMC in DeSUS. Obe stranki imata veliko poslancev, ki jim strokovno pomoč zagotavlja vlada. Z novostjo pa si polnita račun za kampanje, ki bodo letos. To kaže, denimo, preglednica, kdo je pretočil največ denarja iz državnega zbora za strokovno pomoč na račune svojih strank leta 2016. Takšna je slika:

Že skoraj neverjetno polemiko je na kolegiju včeraj sprožila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ki je na očitke o množičnih prestopih Möderndorferja iz stranke v stranko (LDS, PS, Zaab, SMC) odgovorila z opozorilom, da se v tej državi pogosto sploh ne ve, kdo je član katere stranke, da nismo dovolj transparentni in je zato veliko ugibanj.

BO HAN OTROKA KAR IZPISAL IZ FDV?
Med drugim je dodala: “Obstaja kar veliko posameznikov, ki so hkrati člani več političnih strank in od tega zelo dobro profitirajo. Vidite, takšno demokracijo imamo.” Matjaž Han (SD) jo je vprašal, ali bi “res radi demokracijo uničili do konca” in nadaljeval: “Mislim … To je pa največja bedarija, kar sem jih kadarkoli slišal. Da bodo javni seznami, v kateri politični stranki je kateri človek.” Poslanki, ki je bila prej profesorica na FDV, je zabrusil še: “Resda nimam izobrazbe, ampak to, kar sem zdaj slišal … Pa jaz moram otroka iz FDV izpisat!”

“Zadeva je šla totalno izven vsega,” je pripomnil predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) in dodal: “Bomo kar lepo nehali!” In poskušal doseči, da bi predstavniki strank glasovali. A je moral besedo dati še Jožetu Tanku, ki je opozoril, da na zahodu sploh ni problem, če stranke financirajo zasebniki in podjetja in ob predlogu SMC vztrajal:

“To, kar je predmet ureditve, ki jo predlagate, je povračilni ukrep, maščevalni ukrep. Nič drugega iz razprave, obrazložitve ni moč zaključiti. Maščevalni ukrep proti eni izmed strank, ki ni nikomur povzročila nobene materialne škode, nobene. In še enkrat povem, če bi bili vi tako zagnani v primerih, da bi takoj popravili novelo zakona tam, kjer je potrebno sankcionirati materialno škodo tej državi, finančno luknjo, TEŠ in tako naprej, bi vas človek še razumel …”

PALESTINA NAMESTO FEBRUARJA ZDAJ MARCA
Za hitro spreminjanje ureditve kazni za financiranja strank in kampanj sta po teh polemikah glasovali le SMC (35) in Levica (5). Ker bi bila za sprejem nujna podpora strank, ki združujejo najmanj 46 poslancev, je skrajšani postopek odločanja propadel.

Je pa Milan Brglez na sejo marca dodal razpravo in odločanje o priznanju Palestine. To je Brglez prejšnji mesec uvrstili že na sejo zbora, ki bo februarja, a se ni izšlo, ker odbor za zunanjo politiko še ni končal razprave. Kot že prejšnji mesec je tudi tokrat Tanko zahteval umik točke z dnevnega reda seje, zdaj marca. Prejšnji mesec je za umik glasoval povsem sam. Včeraj se mu je pridružil novi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki vodi odbor za zunanjo politiko, in tako Tanko tokrat ni bil popolnoma sam.

Peter Jančič, Spletni časopis

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!