To so največji grehi zavožene Pahorjeve vlade v letih 2008–2011 in njegovega predsedniškega mandata

Borut Pahor (Foto: STA)

Trditvi, da je Slovenija dežela številnih zamujenih priložnosti, je težko oporekati, saj smo daleč od druge Švice. Najbližje temu cilju smo bili zagotovo v mandatu vlade Janeza Janše v letih od 2004 do 2008, ko smo dosegli 91 odstotkov standarda Evropske unije, nato pa je mandat prevzela Pahorjeva vlada, ki je državo rekordno zadolžila, izvedla največji korupcijski projekt projekt TEŠ 6, naknadno pa se je ugotovilo, da je bil celotni državni vrh seznanjen s pranjem denarja v NLB, vendar so zadevo namerno prezrli. Večina današnjih problemov še vedno nima epiloga in se vleče iz mandata vlade aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja v letih 2008–2011, kot predsednik države pa še vedno ni prevzel odgovornost za nobeno od navedenih “svinjarij”, zaradi katerih bi v normalnih demokratičnih državah celo tvegal ustavno obtožbo. 

Vsekakor je najbolj alarmantno dejstvo, da je v času vlade Boruta Pahorja prišlo do nepredstavljivega zločina v največji državni banki NLB, kjer se je oprala milijarda dolarjev iranskega denarja, kar pa je odkrila šele komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi dr. Anže Logar. Evropska poslanka Romana Tomc, ki je zadevo izpostavila v Evropskem parlamentu, je dejala, da je nemoralno, da se funkcionarji, ki so vodili državo v času te afere, še niso umaknili z vodilnih položajev. “Vesela sem, da je zadeva prišla na parket Evropskega parlamenta,” je povedala in dodala, da Pahorju najbolj očita to, da je v tej zadevi pogledal stran, namesto da bi poskrbel za to, da se tudi takšne krivice v naši državi ne bi dogajale. “Ti isti, ki so bili odgovorni za to, da se je to lahko zgodilo, so zdaj na drugih položajih, in ti naj bi bili tisti, ki bi preiskovali samega sebe. To ne bo mogoče,” je povedala Tomčeva in dodala, da se očitno počne vse v smeri, da se ta kriminal prikrije.

Pahor: “Za afero pranja denarja sem izvedel letos”
Pahor v svoj bran navaja, da je tako kot večina slovenske javnosti za afero pranja denarja izvedel šele letos. Povedal je, da je novembra 2010 v uradu prejel obvestilo Sove, en mesec, preden so nehali prati, in dve leti po tem, ko so ga začeli prati. “V tem dokumentu, za katerega se zavzemam, da bi postal javen, je pisalo, da se je Urad RS za preprečevanje pranja denarja že začel ukvarjati z zadevo, zato  pravim, da nisem pogledal stran, ker tega dokumenta nisem videl. Svetovalcu se je zdelo, da to ni tako pomembna in alarmantna tema, saj ni nič pisalo o milijardi opranega denarja.” Iz tega primera je tako več kot očitno, da takratne vlade ni vodil predsednik vlade, kot bi bilo to treba, ampak svetovalci.

Foto: Nova24TV. IranNLBgate.

Tudi do najdražjega koruptivnega projekta TEŠ 6 pokazal največjo možno brezbrižnost
Najbolj preplačan in koruptiven projekt v Sloveniji, TEŠ 6, ki je bil sprva ocenjen na 655 milijonov evrov, nato pa je cena narasla na vrtoglavi znesek 1,4 milijarde evrov, je slovenske davkoplačevalke in davkoplačevalce pošteno udaril po denarnicah. Glede na to, da za rop davkoplačevalcev ni nihče odgovarjal, je bila ustanovljena Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6. Pahor je kot predsednik vlade pokazal največjo možno brezbrižnost do najdražjega koruptivnega projekta in škandala v zgodovini Slovenije, ki pa zaradi močne levičarske zaslombe verjetno nikoli ne bo dobil sodnega epiloga. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je izpostavil, da bi bilo mogoče leta 2009 projekt ustaviti in da bi bilo mogoče na takšen način prihraniti tudi precej denarja. “Ni bilo treba postaviti dokončne usode tega bloka, samo time out bi si vzeli.” Janša je še poudaril, da njegova vlada v prvem mandatu nikoli ni odločala o podražitvi projekta, takrat prav tako ni bilo nikogar, ki bi mislil, da se bo ta v tolikšni meri podražil.

Brez ustreznih reform, škodljiva arbitraža in darilo Grčiji v vrednosti 387 milijonov evrov
Mandat Boruta Pahorja na premierskem stolčku si bomo zapomnili tudi po neuspešnem vodenju koalicije Pahor-GolobičKresalErjavec, ko ji po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 ni uspelo skozi parlamentarno sito spraviti nobene pomembne reforme, ki bi pomagala propadajočemu gospodarstvu, škodljivemu arbitražnemu sporazumu in rekordni zadolžitvi države z devet milijard evrov ali 21,1 odstotka BDP na 18 milijard ali 46,6 odstotka BDP, kar ni uspelo še nikomur, hkrati pa ji z ukrepi ni uspelo ustaviti zadolževanja, ki je doslej naraslo že na 30 milijard evrov.

Foto: STA

Čeprav je kriza močno prizadela tudi Slovenijo, se je Pahorjeva vlada odločila solidarnostno pomagati Grčiji s 387 milijoni evrov, sicer bi po njegovem “tvegali sesutje njenega bančnega in finančnega sistema, kar bi v nekaterih državah povzročilo učinek domin in verjetno zaton valute evro. To bi pomenilo tudi hitro in globoko poslabšanje gospodarske in finančne krize v celotni EU z nepredvidljivimi posledicami,” je takrat izjavil premier. Spomnimo, da je Grčija samo v prvih dveh paketih pomoči prejela 240 milijard evrov, pri čemer je slovenski delež zanemarljiv, bi pa zelo pomagalo slovenskim državljanom, če bi denar ostal pri nas in če ga, seveda, ne bi pokradla leva rdeča elita.

Kar 50.000 ljudi se je odpovedalo varstvenemu dodatku
V tistem času pa je bila narejena ena od največjih krivic ljudem v Sloveniji, kar 50.000 ljudi se je namreč odpovedalo varstvenemu dodatku zato, ker jim je država grozila, da bodo morali zastaviti svoje premoženje. Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je sprejela vlada Boruta Pahorja, opredeljuje dolžnost dedičev, da morajo vračati socialno pomoč, ki jo je v času življenja prejemal zapustnik, določal pa je tudi zapis zaznambe na nepremičnine. Pahor je na predsedniškem soočenju na naši televiziji komentiral, da se je kot predsednik republike vedno trudil za to, da bi bil predsednik vseh Slovencev. “Kot predsednik vlade sem opravljal delo v najtežjem obdobju po osamosvojitvi Slovenije,” je dejal in dodal, da je bilo treba sprejemati težke odločitve. “Trudili smo se, da jih ne bi na račun revnih.”  Kakorkoli, dejstvo je, da je to najbolj prizadelo predvsem ljudi na podeželju in da še danes ta krivica ni odpravljena. Predsednik Pahor bi se moral takrat kot predsednik vlade in zdaj kot predsednik države zavzeti zanje in zahtevati odpravo krivic.

Foto: STA

Pahor pomilostil gospodarskega kriminalca Bajrovića
V temno luč Pahorja meče tudi dejstvo, da je ta kot predsednik republike pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je bil obsojen za gospodarski kriminal. Med razlogi, zakaj se z njegovo utemeljitvijo takrat ni strinjalo pravosodno ministrstvo, je bil ta, da je Bajrović zakrivil nadaljevalno kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ki predstavlja prednost politike pregona kaznivih dejanj. Pahor je priznal, da se je za pomilostitev odločil, ker je ta pred tem priznal krivdo, kar je težko razumeti glede na to, da je tej simboliki nasprotovalo ministrstvo, ki kot enega izmed prednostnih ciljev navaja boj proti gospodarskemu kriminalu.

Kot lahko vidimo, ni nikakršnih naključij za to, da smo se znašli v primežu, iz katerega nikakor ne znamo pobegniti in se usmeriti na pot normalnosti in evropskosti. Dejstvo pa je, da so konec koncev državljanke in državljani Slovenije tisti, ki bodo imeli na prihajajočih predsedniških in državnozborskih volitvah možnost, da se odločijo, v katero smer bo šla naša domovina Slovenija, za katero so naši predniki dali svoje življenje.

H. M.