[VIDEO] Ne vem! Ne spomnim se! Res ne vem! Poglejte si, kako je videti diagnoza bančna demenca

Foto: YouTube

Gospod predsednik, tega se pa ne spomnim,” je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o bankah ponavljal dolgoletni bančnik v NKBM Alojz Jarc, ki je opravljal funkcijo direktorja naložb v banki. Na podlagi priloženega videoposnetka lahko vidite, da Jarc, tako kot mnogi drugi bančniki, kronično oboleva za t. i. bančno demenco, saj se ne spomni popolnoma ničesar.  

Pred Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je v začetku tedna pričal Alojz Jarc, nekdanji izvršilni direktor za gospodarske družbe in član, občasno tudi predsednik kreditnega odbora v NKBM. Pričati bi moral tudi Ivan Vizjak, nekdanji član nadzornega sveta v NKBM ter nekdanji direktor podjetja Pom-Invest in njegov največji delničar, ki je leta 2012 zaradi večmilijonskih dolgov končalo v stečaju, vendar je v njegovem imenu od nekoga tretjega med zaslišanjem prve priče prišlo opravičilo.

Pojasnite, zakaj je NKBM izgubila kar 36 milijonov evrov?
Alojz Jarc je v Novo Kreditno banko Maribor prišel kot pripravnik leta 1975 in v njej ostal vse do decembra 2012, ko se je upokojil. Predsednik preiskovalne komisije dr. Logar je Jarca zasliševal predvsem o dveh večjih poslih, prek katerih je NKBM skupno izgubila kar 36 milijonov evrov. Pri prvem poslu je banka zaradi kreditov, ki jih je podarila družbi Aktiva Darka Horvata, izgubila kar 27 milijonov evrov. Čeprav so strokovne službe na sejah kreditnega odbora Jarca kot člana večkrat opozarjale na visoka tveganja, slednji njihovih pripomb ni nikoli upošteval. “Našli nismo niti enega predloga glede podelitve kredita, za katerega bi vi osebno glasovali proti,” je razkril Logar. Jarc se je pričakovano branil z argumenti, da se posameznih primerov v svoji večdesetletni karieri v banki pač ne spomni. “Gospod predsednik, tega se pa ne spomnim,” je ponavljal ob vrsti različnih vprašanj glede podeljevanja kreditov in glede posameznih poslov, ki jih je banka podpirala. Takšnemu sprenevedanju je težko verjeti, a seja preiskovalne komisije v hramu demokracije in spodnji video prikazujeta zgovoren primer, kako vam lažejo, kradejo in, kot smo videli v aferi IranNLBgate, tudi financirajo terorizem.

Na kreditnih odborih banke vedno glasoval za podelitev kreditov 
Podobno je bilo tudi v drugem odmevnem projektu, kjer je NKBM zaradi slabo zavarovanih kreditov izgubila devet milijonov evrov. Šlo je za projekt Bili galeb, v katerem je banka v okolici Zadra nameravala na prestižni lokaciji zgraditi šest blokov s 400 stanovanji, čez čas pa se je izkazalo, da je banka kupila zemljišče v kamnolomu, ki ni imelo gradbenega dovoljenja in je bilo pravzaprav smetišče. Dr. Logar je razkril, da imajo bližnji prebivalci zaradi te nasedle naložbe še danes velike težave, saj letno za odvoz odpadkov plačajo dva milijona evrov, čeprav niso lastniki zemljišča. “Sem imel tako v glavi, da se je prikazoval ta projekt kot dober in se bo ustvarila ena razlika s preprodajo zemljišč,” je bilo vse, kar je lahko pojasnil Jarc.

Tudi sicer Jarc o razlogih, zakaj je glasoval za nekatere druge odobritve kreditov, čeprav več kot očitno sploh ni poznal projektov, ni znal povedati praktično ničesar, čeprav je, kot že omenjeno, vedno glasoval za podelitev kreditov na kreditnih odborih banke. Dejstvo, da je določen kredit danes na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oz. t. i. slabi banki, pa po besedah Jarca še ne pomeni, da je bilo njegovo glasovanje za ta kredit tudi zares slabo.

Ivan Vizjak, ki bi moral pred preiskovalno komisijo, nenadno zbolel
Še pred koncem zaslišanja Alojza Jarca je predsednik preiskovalne komisije dr. Logar prejel elektronsko sporočilo od osebe, družinsko povezane z Ivanom Vizjakom, ki je poslala opravičilo za odsotnost Ivana Vizjaka. V sporočilu je bilo zapisano, da je bil Ivan Vizjak pred kratkim sprejet na urgenco in da se mu je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo, zaradi česar ne bo mogel pričati pred preiskovalno komisijo. Komisija je sklenila, da bo, tako kot je običajno, zahtevala predložitev zdravniškega opravičila kot potrditev omenjenih navedb, če pa komisija zdravniškega opravičila ne bo prejela, se bo odločila za prisilno privedbo omenjene priče.

N. Ž.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!