[VIDEO] Tako sodnica Dunja Franken ščiti banksterje: Ji bo uspelo zabrisati sledi do 1,5 milijarde evrov vašega denarja?

Dr. Anže Logar, poslanec SDS (foto: SDS)

Če bo sodnica Dunja Franken zavrnila zahtevo za zaseg dokumentacije glede obiskov javnih funkcionarjev pri upravi NLB, se lahko zgodi, da komisija ne bo mogla priti do podatkov največje državne banke, za katero smo ob zadnji sanaciji vplačali 1, 5 milijarde evrov.

Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, dr. Anže Logar, se je danes odzval na odgovor okrožne preiskovalne sodnice Dunje Franken glede zahteve komisije za zaseg dokumentacije NLB – obiski pri upravi banke.

Ustrezna zakonodaja sprejeta, a je nihče ne upošteva!
“Za delo preiskovalne komisije je ostalo še štiri mesece, torej vsak dan šteje. Od spremembe ZBan-2 22. julija tega leta, ko je, kot veleva zakon, preiskovalna komisija dobila možnost neposrednega zasega bančnih dokumentov, se pri delu preiskovalne komisije ni kaj bistveno spremenilo. Banke kot da še niso osvojile tega dodatka pri dotičnemu členu ZBan-2, posebej pa izstopa NLB, ki redno zavrača vse naše zahtevke po dokumentaciji,”
 je uvodoma dejal dr. Anže Logar, ki je dodal, da je komisija prav zato primorana uporabiti stari instrument, to je zaseg prek sodišča.

“Sodna praksa načeloma v večini primerov dobro deluje, vzame nekaj več časa, kot če bi do teh dokumentov prišli neposredno, pojavi pa se neznanka, ko trčita skupaj dvojica NLB in sodnica Dunja Franken,” je povzel dr. Logar. Dodal je, da bo “to že drugi primer, ko sodnice v primeru NLB nismo uspeli prepričati, ali pa se vsaj nakazuje, da je tudi v tem primeru ne bomo uspeli prepričati, da komisija potrebuje izpiske oziroma seznam obiskov pri upravi banke, taksativno naštetega seznama politikov in ostalih javnih funkcionarjev, kreditojemalcev, bolj ali manj javnih oseb.” Dr. Logar je pojasnil, da omenjena sodnica od komisije zahteva dodatne obrazložitve in da je iz načina njenega zapisa mogoče zaključiti, da bo komisijo zavrnila v njeni zahtevi po seznamu obiskov vseh predstavnikov vlad od leta 1997 do nastopa dela preiskovalne komisije na NLB.

Očitno je lahko strah 150 vplivnih posameznikov. Morda bomo kmalu izvedeli, katerih …
“Zahtevamo seznam približno 150 oseb, skupaj s svetovalci, zunanjimi svetovalci, lobisti, kreditojemalci, ki so najemali kredite, ki so končali z velikim diskontom na slabi banki,”
 je povedal predsednik preiskovalne komisije, ki je nato pojasnil, da je komisija v  času zaslišanja prič prišla do primerov, ko se je konkretna poslovna odločitev v banki spremenila neposredno po obisku nekega javnega funkcionarja. “Da bi ta pričanja ustrezno ovrednotili oziroma argumentirali z dokazom, smo se odločili, da zahtevamo seznam obiskov pri upravi banke,” je povedal dr. Logar.

Dr. Anže Logar preiskuje odgovorne za nastanek slovenske bančne luknje. Foto: Nova24TV.

Mandat preiskovalne komisije in namen oziroma biblija dela preiskovalne komisije so jasni!
V odreditvi parlamentarne preiskave se v točki 6. preiskovalni komisiji nalaga, da mora ugotoviti, kdo so bile osebe, ki so bile pristojne oziroma so odobravale slabe kredite in ugotoviti njihovo odgovornost. Hkrati mora preiskovalna komisija ugotoviti vlogo in odgovornost aktualne vlade in raziskati morebitno vpletenost, vplivanje posameznih nosilcev javnih funkcij. “Tu je torej neposredni mandat ali razlog, zakaj ta seznam zahtevamo, sam mandat govori o vplivanju aktualne vlade, torej vseh tistih 150 funkcionarjev, ki izhajajo iz prvega dela zahtevka,” je pojasnil dr. Logar.

Zakaj je nujno, da Logarjeva komisija dokumentacijo pridobi
“Nepremoženjska korist se lahko kaže v privilegiranem dostopu do bankirjev in s tem do urejevanja posebnih okoliščin za prijatelje, družinske člane ali poslovne sodelavce. Preiskovalna komisija mora ugotoviti, pod kakšnimi pogoji so bili slabi krediti odobreni in za najpogostejše kreditojemalce, katerih krediti so končali na slabi banki, bo najbrž zanimivo ugotoviti, ali so bili pogosti gosti pri upravi banke in tako bo tudi jasno, zakaj so dobili najugodnejše pogoje brez zavarovanja,”
 je zahtevo komisije po zasegu seznama obiskovalcev dodatno podkrepil predsednik komisije.

Med nalogami preiskovalne komisije je tudi ugotovitev klintelističnih in koruptivnih ravnanj, torej je “čas, da se dokončno ugotovi, koliko je bilo tega sodelovanja in kolikšna je bila škoda.”

“Če je namen ugotoviti, koliko je bilo sodelovanja z javnimi funkcionarji in bankami v državni lasti, ki smo jih potem plačali davkoplačevalci, v preiskovalni komisiji menimo, da smo upravičeni do teh podatkov in je popolnoma nerazumljiva zadržanost sodnice Dunje Franken do naše zahteve,” je nadaljeval dr. Logar in dodal, da ima komisija še več referenc, na katere se sklicuje in na podlagi katerih je komisija upravičena do različnih dokumentov. “Ugotoviti moramo tudi, ali so se krediti odobravali tudi zaradi posredovanja oziroma vplivanja nosilcev javnih funkcij, in to je razlog, zakaj zahtevamo te podatke,” je povedal dr. Logar.

Vsem v razmislek …
“Ob odgovoru sodnice, ki je ob naši zahtevi zapisala, da, citiram, “iz zahtevka niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, ali gre za dokaze, pomembne za parlamentarno preiskavo”, se postavlja vprašanje z vidika davkoplačevalca. Ali ni podatek, če je predsednik vlade, svetovalec na ministrstvu za finance, gospodarski minister, šef KAD, šef AUKN obiskal upravo banke in je uprava banke še isti ali naslednji dan spremenila odločitev, ki je bila predhodno napovedovana, pomemben? Ali ni pridobiti podatek o tem skladen z namenom parlamentarne preiskave? In če moramo poimensko ugotoviti, kdo je odobraval slabe kredite, moramo ugotoviti, ali so tisti, ki so prejemali slabe kredite, imeli privilegiran položaj in dostop do članov uprave te banke,” je povedal predsednik komisije in dodal, da preiskovalna komisija soglasno meni, da je ukrep zasega seznama obiskov primeren, nujen in neizogiben.

Vlada in ministrstvo za finance sta sodelovala, zakaj NLB ne želi?
“Danes smo se odzvali, ker želimo poudariti pomen zasega podatkov za nadaljnje delo preiskovalne komisije. Če bo sodnica zavrnila zaseg in bo naša zahteva pristala na višjem sodišču, in če bo tudi to našo zahtevo zavrnilo, potem preiskovalni komisij ne bo ostalo nobeno pravno sredstvo, prek katerega bi lahko prišli do teh podatkov,”
 je dejal dr. Logar. Po njegovih besedah bo takšno stanje nenavadno, saj je komisija podobne podatke dobila tako od vlade kot tudi od ministrstva za finance. “Od največje državne banke, v katero smo ob zadnji sanaciji plačali 1, 5 milijarde evrov, pa do teh podatkov ne bomo mogli priti,” je poudaril dr. Logar in dodal, da ima ključ do teh podatkov sodnica Dunja Franken, v kolikor se bo odločila za zavrnitev, pa potem še višje sodišče.

Dunja Franken je sicer pred časom že odločila, da komisija ni upravičena do podatkov glede pogodb banke z zunanjimi podizvajalci, dr. Logar pa je tudi pojasnil, da so točne informacije o tem, da komisija zahteva podatke o transakcijah nekdanjih članov uprav in guvernerjev. “Nismo prva preiskovalna komisija, ki zahtevamo izpiske tekočih računov, je pa zanimivo, da je komisija, ko je zahtevala izpiske določenih bankirjev, s to zahtevo na nek način sprožila velik vihar. Odločitev komisije o tem je bila soglasna, ker pa gre za odločitev, ki je varovana z dvema stopnjama tajnosti, konkretnih imen oseb, za katere zahtevamo podatke, ne morem posredovati.”

Celoten posnetek novinarske konference dr. Anžeta Logarja si lahko ogledate v nadaljevanju:

J. F.