Vlada s 97 tisoč evri v referendumsko kampanjo za drugi tir

Vili Kovačič, glavni pobudnik iniciative za drugi tir (foto: R.F.K.)

Za referendumsko kampanjo je vlada svojemu uradu za komuniciranje dodelila 97.000 evrov. S tem denarjem bo na referendumu 24. septembra poskušala ubraniti svoj zakon o drugem tiru, ki ga je koalicijska večina poslancev že uzakonila – a je obstal, ker je Vili Kovačič ob podpori opozicijskih strank (SDS, NSi, SLS, GOD …) zbral več kot 48.000 podpisov za referendum.

DENAR ZA KAMPANJO IZ REZERVE
Denar za plačilo kampanje za zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper je vlada poiskala, kot so zapisali, v “tekoči proračunski rezervi”. V primerjavi s Kovačičem bo vlada v prednosti, ker bo kampanjo financirala z denarjem davkoplačevalcev. Podobno vsoto si je pred “super referendumom” s 96.021 evri leta 2011 za referendumsko kampanjo namenila vlada Boruta Pahorja. V zgodovino pa se je ta strošek vtisnil, ker je zajemal tudi plačilo Urški Čepin. Premier je zgrešeno potezo predvajanja spotov s Čepinovo hitro ustavil. Na referendumu je odločna večina zavrnila pokojninsko reformo in še dva druga zakona.

Na zadnjem referendumu, ki je bil decembra 2015, vlada za kampanjo ni dala denarja iz proračuna. Vladne stranke so bile takrat pri prepričevanju volivcev zelo skopuške. SMC, ki združuje 35 poslancev, je za kampanjo namenila vsega 9.700 evrov. Za “družinski” referendum je z lastno investicijo 11.000 evrov SMC presegel tudi gejevski aktivist Miha Lobnik, ki je s kampanjo prehitel celo vse tri koalicijske stranke skupaj: Desus ni porabil niti centa, SD pa 945 evrov. Krepko več kot vse koalicijske stranke je za kampanjo na zadnjem referendumu porabila opozicijska Združena levica, ki je imela vsega šest poslancev, vložila je 21.000 evrov. ZL je na referendumu padlo novelo namreč tudi predlagala. Vse te stranke in posameznike pa je s 47.000 evri prehitel Aleš Primc, ki je vodil kampanjo proti zakonu. Referendum so vladajoči izgubili na celi črti. Kar 63,51 odstotka glasujočih je zavrnilo spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi gejevske in lezbične pare izenačila z drugimi.

“Vlada želi z referendumsko kampanjo aktivno vplivati na izid glasovanja na referendumu ter argumentirano nagovarjati volivce v podporo uveljavitvi zakona,” so sporočili po seji vlade.

Vlada je imenovala tudi delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji, ki jo bo vodil državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben.

Člani te skupine so:

− Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka Vlade Republike Slovenije;
− Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade za komuniciranje;
− Miranda Groff-Ferjančič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance;
− Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo;
 Rok Jeram, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo;
 Metod Dragonja – 2TDK, d. o. o.;
 Tanja Subotić Levanič, svetovalka predsednika vlade za integrirane komunikacije;
− Nataša Pavšek, vodja Oddelka za komunikacijske projekte, Urad vlade za komuniciranje;
− Nataša Pelko, vodja službe za stike z javnostmi na Ministrstvu za infrastrukturo.

Ta skupina bo delovala do 25. septembra 2017. Razpuščena bo torej dan po odločanju ljudstva.

Spletni časopis