Polom s Cimosom režim nadomešča s pregonom Širclja in Manssona

Torbjorn Mansson (foto: STA)

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) naj bi po neuradnih podatkih POP TV zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ker naj bi ti plačevali drage fiktivne svetovalne pogodbe tujim družbam. Med ovadenimi naj bi bila tudi nekdanji izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson in nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj.

Kot je poročala televizija naj bi bil Mansson med ovadenimi, ker naj bi t. i. slaba banka po ugotovitvah kriminalistov na podlagi analize finančnih transakcij družbi Quartz+Co nezakonito nakazala več kot 600 tisoč evrov. Mansson naj bi od tega prejel skoraj 400 tisoč evrov, plačilo pa naj bi bilo namenjeno kot dodatni zaslužek Manssonu.

Šircelj: Gre za absurdne obtožbe
Ker naj bi pri tem dogovoru sodeloval tudi takratni predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj, naj bi ovadili tudi njega. Šircelj je vse očitke že v času preiskave in tudi kasneje zanikal. Dejal je, da gre za absurdne obtožbe, saj ni videl nobene od pogodb, podpisanih s strani izvršnega direktorja. Po njegovem je bil celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sredstva.

Poslanec SDS Andrej Šircelj (foto: STA).

V DUTB so takrat poudarjali, da želijo varčevati, a se je po poročanju televizije izkazalo, da naj bi družbi Quartz+Co v dveh letih nakazali skoraj tri milijone evrov. Decembra 2015 so tako sledile hišne preiskave v DUTB, Državnem zboru RS in na sedežu SDS v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo bo po neuradnih podatkih POP TV za vse osumljence zahtevalo tudi sodno preiskavo, piše Politikis.

Bo ustavno sodišče odločilo, da je šlo za nedopusten poseg v elektronske komunikacije?
Spomnimo na dogajanje pred več kot letom dni, ko je preiskovalna sodnica Deša Cener odredila preiskavo zasega strežnikov na stranki SDS, kjer so iskali pismo Andreja Širclja zaradi dogajanj na DUTB. Da sodnica ni ciljala samo na Širclja (zaradi primera Družbe za upravljanje terjatev bank – DUTB), pač pa na stranko SDS, je bilo razvidno iz odredbe policiji, kjer je zahtevala zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, elektronske storitve v oblaku, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS. Šircelj je takrat povsem jasno povedal, da na sedežu stranke nima pisarne, niti svojega računalnika.

Številni pravniki, med njimi tudi sedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak, so preiskavo označili za izjemno občutljiv korak z vidika načela sorazmernosti. Šircelj se je zaradi konkretnega posega policije v zakonodajno vejo oblasti pritožil na Ustavno sodišče, kjer naj bi v kratkem izdali odločbo. Glede na zadnje dogajanje ni potrebno posebej ugibati, kakšna bi lahko bila končna odločitev.

Posebej pa gre izpostaviti eno: V času preiskave poslanca Širclja ter vodilnih na DUTB je imela vlada Mira Cerarja težave s policijsko stavko in tremi ministri, ki so jih bremenile afere s preveč izplačanimi dodatki na stalno pripravljenost, tovrstne policijske akcije pa so slepilo, da odvrnejo pozornost od pomembnih državnih problemov. Ravno včeraj, ko je odjeknila novica o ovadbi Širclja in Manssona pa je vlada pogrnila pri prodaji Cimosa, poleg tega pa se v ozadju Slovenskega državnega holdinga in DUTB dogajajo hudi kadrovski spopadi za nadzor državnega premoženja.

M. P.