Popravek: “Naivni” župan jim je ponudil prst, vzeli pa so roko: Vlada bo v Velenju naselila petkrat več migrantov, kot je bilo dogovorjeno!

Foto: STA

V uredništvo smo s strani Ministrstva za notranje zadeve prejeli zahtevo za popravek članka “Naivni župan jim je ponudil prst, vzeli pa so roko: Vlada bo v Velenju naselila petkrat več migrantov, kot je bilo dogovorjeno!“, ki je bil na naši spletni strani objavljen 23.3.2017. Popravek objavljamo v celoti:

Naj uvodoma pojasnimo, da smo na MNZ vse ključne informacije, povezane z najemom nepremičnin v Velenju in na Škofijah (vključno z najemnima pogodbama), že pred dnevi objavili na spletni strani in so torej vsakomur javno dostopne. Prav tako smo mediju Nova 24TV odgovorili na vsa novinarska vprašanja o tem ter podali konkretna in nedvoumna pojasnila. Kljub temu ste se namerno odločili za objavo prispevka, v katerem ti odgovori niso navedeni, zato je edino prav, da jih ponovno izpostavimo in tako omogočimo bralcem, da si na podlagi vseh dejstev sami ustvarijo celovito sliko.

Jeseni 2015, ko se je Slovenija soočala z množičnimi prihodi migrantov, smo na MNZ k oddaji ponudb pozvali lastnike nepremičnin, ki bi bili pripravljeni svoje nepremičnine oddati v najem za nastanitev različnih kategorij migrantov. V postopku evidentiranja primernih lokacij smo 1. 10. 2015 prejeli tudi ponudbo lastnika nepremičnine v Velenju, v kateri bo po potrebi vzpostavljena izpostava azilnega doma. Najemno pogodbo smo z lastnikom podpisali 6. 3. 2017. Vaša navedba, da bo nekdo »mastno zaslužil z visoko najemnino« je nesmiselna. Vsakemu je namreč povsem jasno, da mora najemnik za najem nepremičnine, ki ni v njegovi lasti, plačati ustrezno najemnino, ki se seveda oblikuje na trgu. Pa najsibo to država ali posameznik, ki najema nepremičnino.

Kot smo že večkrat pojasnili, bomo v Velenju nastanili do 30 prosilcev za mednarodno zaščito (prednostno bodo nastanjene ranljive skupine s posebnimi potrebami in družine), kar je tudi skladno z zahtevo občine. Ne drži torej vaš podatek o »nastanjenih do 150 ekonomskih migrantov iz držav sumljivega porekla«. Vaša navedba o ekonomskih migrantih in državah sumljivega porekla pa kaže predvsem na nepoznavanje področja migracij in osnovnega koncepta mednarodne zaščite. Izpostava azilnega doma, ki bo po potrebi vzpostavljena v Velenju, bo namenjena nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito. Za mednarodno zaščito v Sloveniji lahko zaprosijo tiste osebe, ki prihajajo iz držav, kjer so lahko sistematično preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Prav tako lahko za mednarodno zaščito zaprosi, kdor meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Pojasnjujemo, da izraz »migrantski center«, ki ga večkrat uporabljate, ne obstaja. Pozivamo k natančnosti in pravilnemu izrazoslovju: govorimo bodisi o azilnem domu in njegovih izpostavah bodisi o integracijski hiši. Treba je namreč jasno ločiti med dvema različnima kategorijama oseb, in sicer med prosilci za mednarodno zaščito (ki so nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah) in osebami z mednarodno zaščito (ki so nastanjene v integracijskih hišah).

Nadalje ne drži, da je v najemni pogodbi zapisano, »da občina Velenje privoli v sprejetje samo 30 migrantov iz socialno najbolj ogrožene kvote«. Ni jasno, od kod avtorju prispevka ta podatek, saj o tem v najemni pogodbi ni govora. Glede na to, da je najemna pogodba javno objavljena in dostopna vsakomur, bi lahko tudi avtor zlahka preveril resničnost svojih navedb, preden jih je objavil. O pravem namenu objavljanja neresničnih informacij pa lahko samo ugibamo.

Trditev, da bodo krajani ogroženi zaradi vzpostavitve izpostave azilnega doma, je ne samo neresnična, ampak predvsem povsem neprimerna, hkrati pa brez kakršnihkoli preverjenih dejstev namerno širi strah in nezaupanje. MNZ bo tako kot do zdaj poskrbel za ureditev tudi te izpostave azilnega doma in okolice ter zagotovil ustrezno varovanje. Praksa glede vzpostavitve izpostave azilnega doma v Velenju pa se v ničemer ne razlikuje od ostalih lokacij, kjer so prosilci za mednarodno zaščito že nastanjeni.

V prispevku je na več mestih omenjena neprimernost objektov v Velenju in na Škofijah. Dajati pavšalne ocene brez poglobljenega poznavanja področja migracij in mednarodne zaščite je najmanj neprimerno. O primernosti obeh objektov je bila sprejeta odločitev strokovnih služb MNZ, in sicer na podlagi njihovih večletnih izkušenj na tem področju, poznavanju zakonodaje (v prvi vrsti Zakona o mednarodni zaščiti in ustreznih podzakonskih predpisov) in standardov, ki veljajo na področju mednarodne zaščite.

Nadalje ne drži navedba »dogajanje okrog nastajajočega migrantskega centra je strogo varovana državna skrivnost«. Noben od dokumentov namreč ni označen s stopnjo tajnosti – kar bi bralec pričakoval glede na vaše pisanje – še več, ključne dokumente in informacije ažurno javno objavljamo (in smo jih posredovali tudi vašemu mediju), hkrati pa smo vključene lokalne skupnosti pravočasno obveščali o načrtovanih aktivnostih. Vse postopke vodimo transparentno in skladno z veljavno zakonodajo, kar je v vsakem trenutku tudi preverljivo.

Kljub temu, da smo vam pred objavo prispevka posredovali natančne odgovore s kronološkim potekom postopkov, povezanih z najemom nepremičnine na Škofijah, ste ta dejstva namerno spregledali. Tako ostro zavračamo vašo navedbo, da gre za »afero Škofije« in da se je ministrstvo »že vnaprej vse dogovorilo s prihodnjima lastnicama«. Ponovimo torej vam sicer že poznana dejstva, ki pa se najbrž ne skladajo z vašim načinom poročanja in jih zato niste objavili.

MJU je 30. 3. 2016 objavil Povabilo k oddaji stanovanj v lasti fizičnih oseb v najem za potrebe premestitve beguncev. Na povabilo MJU sta se med več ponudbami zasebnikov 17. 5. 2016 odzvali tudi ponudnici in posredovali ponudbo za nastanitvene kapacitete v Spodnjih Škofijah. MJU je vse prejete ponudbe zasebnikov zbral in jih posredoval Medresorski delovni skupini za koordinirano izvajanje Izvedbenega načrta premestitve oseb z mednarodno zaščito, ki jo je s sklepom imenovala Vlada RS 10. 3. 2016. Medresorska delovna skupina je podrobno pregledala ponudbe zasebnikov glede na različna merila, denimo, kje je stanovanje/objekt lociran, v kakšnem stanju je in podobno. Nato so si predstavniki strokovnih služb MJU in MNZ ter Slovenske filantropije maja, julija in septembra 2016 ogledali vse ponujene kapacitete zasebnikov, ki bi bile primerne za nastanitev, med njimi tudi objekt na Škofijah (ogled 12. 7. 2016). Na podlagi posredovane ponudbe zasebnic in ogleda objekta na Škofijah je medresorska delovna skupina 30. 8. 2016 sprejela sklep, da objekt ni primeren za zasebno nastanitev, temveč bi bilo v njem možno vzpostaviti integracijsko hišo. 17. 10. 2016 je medresorska delovna skupina sprejela sklep, da se začnejo aktivnosti v zvezi z najemom te ponujene kapacitete. 17. 11. 2016 je bila posredovana informacija Mestni občini Koper o načrtovani vzpostavitvi integracijske hiše na območju Mestne občine Koper. Hkrati je MNZ ponudnici oziroma najemodajalki pozval k dopolnitvi njune ponudbe. Med pogajanji za sklenitev najemne pogodbe v več krogih je bil izveden tudi ponovni ogled prostorov. Po ogledu so pristojne službe MNZ pripravile skupne zahteve za dodatne ureditve oziroma prilagoditve nastanitvenih kapacitet in jih posredovale ponudnicama oziroma najemodajalkama. Predmetne zahteve so bile medsebojno usklajene oziroma dogovorjene v zadnjem krogu pogajanj in na podlagi navedenega se je pripravila najemna pogodba. Vaši »sumi« torej nikakor niso na mestu, s špekulacijami in neresničnimi informacijami pa se skuša dodatno netiti nemir med krajani Škofij in zbujati nezaupanje ter tako po nepotrebnem podpihovati že tako občutljivo situacijo.

Naj na koncu izpostavimo, da je zakonska dolžnost MNZ, da poskrbi tako za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito kot oseb, ki jim je bil status mednarodne zaščite priznan. Komunikacija z lokalnimi skupnostmi in pravočasno obveščanje o aktivnostih, ki so načrtovane v določeni lokalni skupnosti, sta za nas ključnega pomena. Tudi pri analizi možnih lokacij in pred sprejemom odločitev skušamo poleg logističnih in finančnih pogojev upoštevati tudi vidik sprejemljivosti za lokalno skupnost. Vendar pa slednje ne more biti edini pogoj, saj je ministrstvo dolžno izvajati obveznosti, ki nam jih na tem področju predpisuje zakon. Verjamemo namreč, da lahko le na tak način delujemo transparentno in omogočamo tako krajanom kot morebitnim prosilcem za mednarodno zaščito in osebam z mednarodno zaščito, da se počutijo sprejeto in varno.

[Opomba: Popravek je objavljen v izvorni obliki in ni lektoriran.]