Odločitev v enem primeru ne bo nikakor postala stalna praksa posredovanja kazenskih ovadb, zatrjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu ob kritikah na njihovo nedavno odločitev za razkritje ovadb v zloglasnem primeru Janković. Spletni portal Pod črto je pred nedavnim razkril več kazenskih ovadb, ki jih je proti Jankoviću in podjetju Electa inženiring na specializirano državno tožilstvo vložil nacionalni preiskovalni urad. Kopije dokumentov je portal pridobil od tožilstva z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, za katero je tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar ocenila, da samega postopka ne bo ovirala.
Razkritje dokumentov kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana pa je močno odmevalo v javnosti. Zastavljati so se začela vprašanja, kaj tovrstna praksa pomeni za druge postopke ter kaj je javno dostopna informacija. Na vrhovnem državnem tožilstvu so zatrdili, da ta primer ne bo postal ustaljena praksa: “Kot smo že večkrat poudarili, si bomo glede informacij javnega značaja prizadevali, da bi bila praksa v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja čim bolj restriktivna.“
Tožilstvo še meni, da “zakon o dostopu do informacij javnega značaja in praksa informacijskega pooblaščenca spreminjata temeljno načelo, da predkazenski postopek ni javen, kot tudi ne sodna preiskava, saj to opredeljuje zakon o kazenskem postopku“. Pred upravnim sodiščem sicer trenutno potekajo trije upravni spori “zaradi razlik v pogledih” tožilstva in informacijskega pooblaščenca na zakon o dostopu do informacij, ki jih je vložilo državno tožilstvo.
U. V., STA