Preberite, kako je časnik Delo s svojim lažnivim prispevkom o Poljski in holokavstu, ki ga niso želeli popraviti, Slovenijo spravil v slabo luč

Datum:

Javnost ima pravico izvedeti resnico, kakršnakoli že je. V enem slovenskem uredništvu pa tega ne jemljejo dovolj resno. Časnik Delo je s svojim prispevkom o Poljski dvignil kar nekaj prahu. V njem novinar Boris Čibej navaja zgodovinsko neresnična dejstva, o katerih smo se učili že v osnovnih šolah. Poljsko je označil za odgovorno za poboje lastnega naroda in jo prikazal huje kot nacistično Nemčijo. To je veleposlanika Poljske v Sloveniji tako razburilo in užalostilo, da je pisal v uredništvo Dela ter jih vljudno prosil za popravek. Če ne popravka, je naivno pričakoval vsaj njihov odgovor. Ker ni dobil niti tega, je pisal nam. Preberite njegov odziv in se nad dejanjem slovenskega nacionalnega časopisa, ki je v zadnjih dneh na slab glas prišel tudi v tujini, zgrozite tudi sami.

Izkazalo se je, da je objavljen prispevek Borisa Čibeja z naslovom Varšava “popravlja” zgodovino. Novi zakon, ki prepoveduje izraz “poljska taborišča smrt”, je razburil ves svet, tudi Izrael in Ukrajino, Poljsko povsem razburil. Veleposlanik Republike Poljske Paweł Czerwiński je 6. februarja 2018, torej dan po objavi prispevka, v uredništvo Dela poslal prošnjo za objavo popravka. In odgovor? O njem ne moremo pisati, ker ga nikoli ni prejel. Zato je pisal nam, da vam, tako kot zmeraj, prikažemo dejansko ozadje dogajanja in posredujemo resnico. Ne nazadnje imate vsi državljani, med katerimi so tudi bralci Dela, to pravico izvedeti. Ker so v Delovem uredništvu očitno prezaposleni, da bi se ukvarjali s svojimi lastnimi napakami, popravek objavljamo mi.

Med drugim je gospod Czerwiński vljudno zapisal, da prosi “za popravek netočnih informacij, ki se nanašajo na novelo zakona o Poljskem inštitutu za narodni spomin (polj. Instytut Pamięci Narodowej ‒ IPN). Netočni podatki namreč zavajajo bralce in izkrivljajo podobo dejanskih okoliščin, ki spremljajo postopek sprejemanja omenjenega zakona“. Kot kaže, zaposlenih na Delu do opravičila ne pripravi niti veleposlanik tuje države.

Poljska je bila prva država, ki se je uprla nacizmu, kolektivne krivde narod ne nosi
Veleposlanik je zapisal, da z obžalovanjem ugotavlja, da avtor uporablja enostransko, za Poljsko vnaprej neugodno interpretacijo tako zgodovinskih dejstev kot trenutnega dogajanja. “Zame kot veleposlanika Republike Poljske ‒ države, ki se je kot prva v Evropi uprla brutalnemu nasilju hitlerjevske Nemčije ter njene zaveznice stalinovske Sovjetske zveze, je točnost pri predstavljanju dejstev o drugi svetovni vojni temeljnega pomena, predvsem zaradi spoštovanja spomina na šest milijonov poljskih državljanov (od katerih je bila polovica Judov), padlih in umorjenih v letih 1939‒1945.”

Veleposlanik v svojem odzivu opisuje številne elemente manipulacije, zavite v nerazumljive besede in sestavljene v otroški članek z izmišljenimi dejstvi. Dejstvo je, da nihče v imenu Poljske ni nikoli sodeloval z nemškimi nacisti, saj sta, kot učijo že v osnovnih šolah, zanje takrat obstajali zgolj dve možnosti: smrt ali ujetništvo. Čeprav je kateri Poljak individualno sodeloval z Nemci, se poljskemu narodu ne more pripisati odgovornosti za holokavst. “To je javno ponarejanje zgodovine,” je zapisal veleposlanik.

Menijo, da gre za namerno uničevanje dobrega imena Poljske s strani enega izmed slovenskih medijev
Novinarji Dela so se očitno usmerili v natančno preučevanje in citiranje nepravičnosti, medtem ko dejanskosti niso predstavili. Tudi nekdanji veleposlanik Izraela na Poljskem je povedal: “Želim si, da bi mladi Judje izvedeli resnico – da so bile v številnih evropskih državah vlade, ki so sodelovale z Nemci: Francija, Norveška, Slovaška, Madžarska, Hrvaška; poljska država pa ni sodelovala s Hitlerjem! Prav Poljska je bila svetla izjema v Evropi. Nikoli niso obstajala poljska koncentracijska taborišča, nikoli!” Slednje je v svojem ugovoru zapisal tudi veleposlanik in se vprašal, kako to, da so citirali prav izbrane zgodovinarje, za katere je znano, da Poljski niso naklonjeni. To bi lahko potrdili tudi Poljaki, gre pa za namerno uničevanje dobrega imena države s strani enega izmed slovenskih medijev.

Pa si Delo takšno zavajanje, javno izmišljanje in potvarjanje zgodovine ter manipuliranje lahko privošči? Smešno bi bilo, da bi bralci omenjenega časopisa verjeli takšne vrste prispevkom, ko pa so tudi sami najverjetneje seznanjeni vsaj z osnovnimi zgodovinskimi dejstvi. Tistimi resničnimi. Ne glede na njihovo zvestobo časopisu bi se marsikateri ob branju zgrozili. Ali jim je preprosto vseeno?

V resnici gre za to, da so motivi sprejetja novele zakona o IPN povsem drugje. Zavzema se za odpravo tega, da se kljub nasprotnim dejstvom poljskemu narodu in njihovi državi pripisuje odgovornost za zločine tretjega rajha. Boris Čibej pa kot avtor že v naslovu napeljuje na zgoraj zapisano in se več kot očitno ne strinja “s prepovedjo uporabe lažnive besedne zveze”. Že v naslovu namiguje, da je bila Poljska tista, ki je taborišča postavila. Pa je to še najmanj sporno gre za neupoštevanje temeljne zgodovinske resnice.

Boris Čibej (Foto: YouTube/@spletno Delo)

Gospod Čibej zelo površno omeni vzroke za nastale napetosti pri sprejemanju zakona. Ti pa so takšni, da je nesorazmerno buren odziv izraelske strani v veliki meri posledica notranjih sporov med vlado premierja Netanjahuja in opozicijo. Očitki naši državi so toliko bolj presenetljivi, ker so o načrtovani noveli zakona ves čas zakonodajnega postopka (več kot leto in pol) potekala posvetovanja z Veleposlaništvom Izraela v Varšavi. Vključitev tujega veleposlaništva v pripravljanje zakonodaje je v suverenih državah praksa brez precedensa in priča o izrednem spoštovanju poljske strani do Izraela in judovskega naroda ter tega zanje tako občutljivega vprašanja. Še več, Poljska in Izrael sta 22. novembra 2016 podala skupno izjavo o obsodbi uporabe neustreznih poimenovanj, kot so npr. ”poljska taborišča smrti”. Mogoče je razumeti, da je Izrael podpisal izjavo, pri čemer so mu bile znane načrtovane spremembe zakona o IPN.” Jasno je, da kljub pisarjenju novinarja Dela zakon ne krši svobode raziskovalne in umetniške dejavnosti, kar zagotavlja tretji odstavek 55.a člena zakona. Veleposlanik ob tem poudarja, da govori v imenu države. Da so tudi slabi Poljaki, ki so storili premnoga nedopustna dejanja v času okupacije. Ti si vsekakor zaslužijo primerno kazen, a to ne pomeni, da mora biti kaznovano dobro ime Poljske.

Delo meče slabo luč na vso Slovenijo
Ker Delo popravka ni objavilo, je Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani posredovalo veleposlanikov odziv v uredništva drugih slovenskih medijev, njegovo vsebino pa so objavili tudi na uradni spletni strani veleposlaništva in na družbenih omrežjih. Tako bo izmišljanje zgodovinskih dejstev enega izmed slovenskih medijev odmevalo tudi drugod po svetu.

Anja Lepej

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...