Mineva 26 let od prvih strankarskih volitev v Sloveniji, ko je slovenski narod prvič po drugi svetovni vojni izrazil svojo demokratično voljo in s svojimi glasovi preglasoval komunistične sile, ki so v državi vladale od druge svetovne vojne naprej. Šlo je za za čas upanja v svetlo prihodnost in boljši – demokratični – jutri. Danes mnogi na ta čas gledajo z nostalgijo, saj se veliki upi o popolni demokratizaciji niso uresničili.
Danes so si številni politični analitiki enotni, v Sloveniji vlada privid demokracije, t. i. demokratura, kjer politične stranke tranzicijske levice vladajo s pomočjo “instant” političnih strank, politično desnico pa pesti ukleščenost v opoziciji. Kljub temu je šlo za prelomni čas, v katerem se je slovenstvo prebudilo iz dolgega zimskega spanca v totalitarnem režimu.
Demokratične volitve so bile produkt širšega družbenega dogajanja, ki je obsegal hudo ekonomsko situacijo, ki jo je označevala vrtoglava inflacija, propadajoča socialistična podjetja in hitro slabšajoče socialne razmere.Vrenje v družbi se je kazalo tudi po vedno večjih zahtevah po političnem liberalizmu in človekovih pravicah, kot so razumljene na demokratično razvitem zahodu. Z gospodarsko krizo so se vedno bolj tudi slabšali odnosi med državami v federaciji. Vse to je bila voda na mlin politične liberalizacije in slovenskih osamosvojitvenih teženj.
Demos – znanilec prebujajoče pomladi
Stranke demokratične opozicije so, od svoje združitve konec leta 1989, zahtevale odpravo političnega enoumja, tržno gospodarstvo in osamosvojitev Slovenije. Osamosvojitvene zahteve sta v svoj politični program med drugimi uvrstila tudi SDSS (Social demokratska stranka Slovenije), ki jo je ob osamosvojitvi vodil France Tomšič. “Odločili smo se, da prevzamemo odgovornost za slovensko državo, zato hočemo osvojiti slovensko oblast,” je ob ustanovitvi Demosa dejal njen predsednik Jože Pučnik.
Volitve so potekale v treh delih. V trodomno skupščino se je volilo predstavnike družbenopolitičnega odbora, ki je obsegal 80 glasov, nato se je volilo predstavnike v svet občin, ki je prav tako obsegal 80 glasov, nazadnje pa še 80 glasov v zbor združenega dela. Nekdanji sistem je tako obsegal vsega skupaj 240 glasov.
Vzporedno tudi predsedniške volitve
Vzporedno z volitvami v skupščino so potekale predsedniške volitve, na katerih so se pomerili Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. Volitve so se prevesile v drugi krog, v katerem sta se pomerila zadnji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan in predsednik Demosa, Jože Pučnik. V drugem krogu volitev je zmagal Milan Kučan, ki je odvodil dva mandata.
Prvi predsednik demokratično izvoljene vlade je postal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je vodil vlado, sestavljeno iz strank Demosa.
Ž. K.