Na današnji dan obeležujemo 27 let, odkar smo uradno razglasili rezultate plebiscita o samostojnosti, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo. Dan samostojnosti in enotnosti tako predstavlja enega najpomembnejših praznikov slovenstva, saj smo si ob tem zgodovinskem trenutku sodbo pisali sami. Odločili smo se za lastno državo, s čimer smo slovenski narod postavili ob bok ostalim obstoječim narodom v mednarodni skupnosti. Vsi pa ob razglasitvi rezultatov plebiscita niso bili pretirano navdušeni, med njimi sta zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan in Ciril Zlobec – iz strahu pred odgovornostjo za zločine, samostojna Slovenija nikoli ni bila njuna intimna opcija.
23. decembra 1990 so se Slovenke in Slovenci odločali o odcepitvi od nekdanje skupne države Jugoslavije in formiranju lastne, samostojne Slovenije. Na plebiscitarno vprašanje “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” je glasovalo kar 95 odstotkov volivcev oziroma 88,5 odstotka vseh Slovencev. Volilna udeležba je bila rekordna, plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar glede na delež udeležbe na današnjih volitvah ali referendumih predstavlja nepredstavljivo visok delež. Drugače povedano: od desetih udeležencev na plebiscitu je za samostojno Slovenijo dalo glas devet volivcev.
Slovenska politika tedaj ni bila enotna
Pri tem je treba spomniti, da smo bili Slovenci kot narod tedaj enotni, kar pa ni bilo mogoče trditi tudi za slovensko politiko. Predsednika Demosa dr. Jožeta Pučnika so namreč diplomatsko zelo nepravično obravnavali, ko je s sestanka poslanskega kluba Demosa v Poljčah, 9. novembra 1990, šel na neko zborovanje in oznanil, da bomo šli Slovenci še pred božičem na plebiscit. Takratni predsednik predsedstva Milan Kučan je naslednji dan oznanilo Pučnika komentiral z besedami: “Kdo je Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit? Demos se je namreč za plebiscit odločil, ker ni bilo politične enotnosti za osamosvojitev.”
Demos se je še pred volitvami zavzel za poenotenje v okviru sprejetja slovenske ustave, za katero pa ni zbral dvotretjinske večine, saj so obstajali nekateri, ki jim slovenska osamosvojitev nikoli ni predstavljala intimne opcije in zato niso želeli prispevati potrebnih glasov. Demos se je zato najprej odločil za izvedbo plebiscita o samostojnosti, nato pa za ustavo. Od tod tudi izvira motiv za krivično obravnavanje dr. Pučnika, ki je to odločitev oznanil. Ko so rezultati anket pokazali, da Slovenci večinsko soglašajo z idejo o plebiscitu, je Demosu na podlagi težavnih pogajanj uspelo doseči dvotretjinsko soglasje za sprejem zakona o plebiscitu, na katerem je slovenski narod jasno izrazil svojo voljo.
Dr. Pučnik predstavlja očeta slovenske države
Kljub temu, da dr. Pučnik predstavlja eno ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve, mnogi radi zamolčijo, da je kot takšen ravno on predstavljal “očeta slovenske države”. Namesto tega nekateri Kučana vztrajno predstavljajo za enega najpomembnejših slovenskih osamosvojiteljev, pa čeprav osamosvojitev Slovenije ni predstavljala Kučanove najintimnejše želje. Večina ljudi se ga v zvezi z osamosvojitvijo namreč spomni po citatu: ”Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan”, pri čemer pa se pozablja na retoriko takratnega predsednika predsedstva, ki jasno priča o tem, kakšno vlogo je ta sploh imel pri osamosvojitvi.
-
-
- ”Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.
- ”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.
- ”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.
- ”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.
- ”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.
- ”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990.
- ”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.
- ”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.
- ”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
- ”Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.
-
Janša izjave Zlobca označil kot debelo in dokazljivo laž
Nekdanji član predsedstva Republike Slovenije med leti 1990 in 1992 Ciril Zlobec, za katerega osamosvojtev Slovenije prav tako ni predstavljala intimne opcije, je v intervjuju za spletno stran MMC RTVSLO pred sedmimi leti izjavil: “Leta 1991 sta naša ministra za obrambo in notranje zadeve Janša in Bavčar z ustreznima ministroma Hrvaške sklenila vojaški pakt, da se bomo skupaj borili, čeprav se Slovencem ni bilo treba več. In to iz same želje, da bi bili tudi mi vključeni v kakšno veliko vojno. Noro. Dobesedno noro. Bil sem zraven, ko je potem predsedstvo ta sporazum razveljavilo, saj je Slovence direktno vključeval v vojno.” To Zlobčevo izjavo je Janša označil kot debelo in dokazljivo laž, namreč izjava o uskladitvi obrambnih aktivnosti v primeru napada agresorske vojske JLA na Slovenijo in Hrvaško, je bila podpisana pred 26. junijem 1991, torej pred napadom JLA na Slovenijo, ne pa po njem, ko se nam naj ne bi bilo več potrebno boriti po prepričanju Zlobca.
Dogovor, ki je bil podpisan spomladi leta 1991, je bil potrjen tako s strani predsednika predsedstva RS Milana Kučana kot tudi predsednika predsedstva Republike Hrvaške Franje Tuđmana. Ob napadu JLA na Slovenijo je Hrvaška prekršila sprejeti dogovor, saj je dopustila tankom, da so ti brez ovir prešli preko njenega ozemlja. “Prvič slišim, da naj bi ta dogovor predsedstvo RS razveljavilo. Zanimivo. Kje pa je bil ta sklep objavljen oziroma kdo je bil z njim seznanjen? V tajnem uradnem listu? Lahko g. Zlobec vsaj po 19 letih ta sklep predstavi slovenski javnosti? Če bi res obstajal, bi se morali namreč globoko opravičiti Hrvatom, ker jim že dve desetletji očitamo, da so nas leta 1991 pustili na cedilu,” je bil v zahtevanem popravku jasen Janša.
Zlobec med drugim nasprotoval ustanovitvi Slovenske vojske
Janša je Zlobcu očital, da je več kot očitno, da z lažmi lajša svojo kosmato vest, namreč, slednji je kot član vrhovnega poveljstva po plebiscitu in nekaj mesecev pred začetkom vojne podpisal deklaracijo, s katero je izrazil nasprotovanje ustanovitvi Slovenske vojske, ta pa je nekaj dni pred napadom s strani JLA tujim diplomatom in prek njih Beogradu izdal najskrbneje varovan podatek z oznako državna skrivnost glede časovnega okvirja prevzema efektivne oblasti v roke Slovencev. Janša opozarja, da so zaradi te izdaje tanki JLA na Primorsko prispeli dan prej, kot je bilo v Beogradu sicer prvotno načrtovano. Po prepričanju Janše bi Zlobcu v vsaki normalni državi sodili za veleizdajo, ravno zato pa je absurdno, da nam zdaj ljudje, kot so on, predavajo na tematiko patriotizma.
Tako “vesela” sta bila Kučan in Zlobec ob razglasitvi rezultatov plebiscita. Iz strahu pred odgovornostjo za zločine samostojna Slovenija nikoli ni bila njuna intimna opcija. https://t.co/FjvlJrIOjL
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 23, 2017
Glede na to, da se je na današnji dan pred 27 leti slovenski narod odločil za konec represivnega enopartijskega sistema, saj smo izbrali Slovenijo, je več kot očitno, da so besede o tem, kako je bilo včasih bolje, le mit. Bolje je bilo posebnim izbrancem, ki so dosledno sledili navodilom iz Beograda. Tistim prvorazrednim, številne prisesane na državne jasli vidite še danes.
Dan samostojnosti in enotnosti predstavlja enega najpomembnejših praznikov slovenstva, zato je prav, da ob tej priložnosti izobesimo slovenske zastave in domovini izkažemo spoštovanje. Ljubezen do domovine je čista in nekaj čudovitega, zato je nujno, da jo negujemo in ohranjamo za naše potomce.
Nina Žoher