Pred osmimi leti je slovenska javnost izvedela za največjo sramoto v zgodovini naroda: množično morišče v Hudi jami

Kosti so nem, vendar zgovoren dokaz krutega zločina (Foto: STA)

Na današnji dan mineva osem let, odkar so v opuščenem rudniku odkrili množično morišče v Hudi jami. Komisiji za vojna in povojna grobišča je šele lani, po dobrih sedmih letih, uspelo zagotoviti pokop posmrtnih ostankov, kar kaže na njihov negativen odnos do žrtev in njihovih svojcev. Pri pokopu pa je komisija popolnoma spregledala želje svojcev in je za pokop določila Spominski park pokopališča Dobrava pri Mariboru. 

Marca 2009 je javnost pretresla novica o odkritju množičnega morišča v opuščenem rudniku pri Laškem. Sprva so 800 ostankov prenesli v plastične zaboje, nato pa je prišlo do ustavitve vseh postopkov zaradi pomanjkanja denarja in pomanjkanja politične volje. Leta 2015 so se stvari končno premaknile s sprejetjem Zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev, a oblast žal kljub pozivu svojcev žrtev in društva Združeni ob lipi sprave, ki ostro nasprotuje prenosu posmrtnih ostankov pomorjenih žrtev v Spominski park pokopališča Dobrava pri Mariboru, pozivov ni upoštevala in jih je oktobra lani tam tudi pokopala.

Preberite več: 

Jože Dežman: “Po odkritju grobišča je bil viden ves obup titofilnega dela slovenske družbe!”

Pri prekopu posmrtnih ostankov v javnosti ni bilo soglasja
Slovenska oblast bi pri prekopu in ponovnem pokopu morala upoštevati želje svojcev žrtev, saj jo pri tem obvezujejo mednarodne zaveze, ki med drugim določajo, da je treba vse izkopane žrtve identificirati in na podlagi analize ugotoviti njihov DNK-zapis. Oblast je tako dolžna, da svojce žrtev seznani z dobljenimi izsledki.

Slovenski škofje so oblast pozvali, naj omogoči izvedbo DNK za identifikacijo žrtev in omogoči pokop v družinskih grobovih oziroma v skupni grobnici, s primernim obeležjem. Med drugim so tudi pozvali, naj bodo najdene žrtve iz Hude jame pokopane v spominskem parku Teharje, “saj je to že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje”. S pokopom v Spominskem parku Teharju se strinjajo tudi v največji opozicijski stranki SDS.

Poslanka Eva Irgl je javno opozorila, da bi bilo primerno, če bi predsednik države upošteval želje svojcev žrtev in priporočila škofov, “glede na to, da žrtve povojne morije že 71 let čakajo na svoj grob, ki je njihova neodtujljiva pravica in osnovna civilizacijska norma, da pri pokopu ne bi storili napake, ki bi imela, zlasti na simbolni ravni, nepopravljive posledice”. Pri tem je dodala, da bi le skrbno premišljena rešitev v duhu pietete in resnice lahko pripomogla k spravi.

(Foto: STA)

Sprehajalna pot poteka kar preko ostankov pomorjenih žrtev
Društvo Združeni ob lipi sprave pa je opozorilo na spornost lokacije, kamor so ponovno pokopali žrtve, saj je sprehajalna pot v spominskem parku zgrajena kar preko ostankov pomorjenih žrtev, ki so pokopani pod zemljo. Takšna gradnja je popolnoma nespodobna in v popolnem neskladju s civilizacijskimi normami, saj se obiskovalci spominskega parka ob sprehajanju sploh ne zavedajo, da se v resnici sprehajajo po površju, pod katerim so pokopane žrtve. Iz tega razloga v društvu opozarjajo, da je treba to necivilizirano dejanje čim prej odpraviti.

Foto: Nova24TV

STA poroča, da naj bi bil prenos vseh posmrtnih ostankov dokončan do konca letošnjega leta, na podlagi ocen naj bi bilo v opuščenem rovu še okrog 2.000 do 2.500 ostankov.

V društvu Združeni ob lipi sprave poudarjajo, da imamo vsi državljani pravico, da izrazimo nestrinjanje zaradi ravnanja državnih organov, če slednje ni v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami. “Nesprejemljivo je, da se glede tako občutljivega vprašanja, kot je vprašanje krivde, sprave in pokopa žrtev, ljudem, ki so bili zamolčani in oškodovani, večinoma zunajsodno pobiti, zdaj odreka skladno s človeškimi normami ustrezen upravičen pokop, svojcem pa ne pusti, da bi odločali o tem.”

N. Ž.