Pred sto leti se je začela zadnja ofenziva na soški fronti

(Foto: STA)

Pred sto leti, 24. oktobra 1917, so avstro-ogrske sile ob pomoči nemških po skoraj poltretjem letu krvavih bojev na soški fronti sprožile odločilno ofenzivo, ki je prinesla preboj, popoln poraz italijanskih sil in s tem konec soške fronte. Spopad je dobil ime čudež pri Kobaridu, ker snovalci bitke niso pričakovali, da bo tako zelo uspešna.

Na izbranih lokacijah prve svetovne vojne in nekaterih drugih krajih ob nekdanji soški fronti bodo danes ob 11. uri prižgali luč za mir. Dogajanje ob obletnici se bo popoldan nadaljevalo v Kobaridu.

“S preprosto, tiho in spoštljivo gesto se bomo povezani poklonili spominu na vse žrtve prve svetovne vojne. Ko bomo ob istem času na različnih krajih prižgali sveče, se bomo zahvalili za mir, v katerem živimo, in se ponovno zavezali svojemu poslanstvu, ki je s spoštovanjem predstavljati zgodovino, sodelovati in močno krepiti vrednoto miru,” so v vabilu k sodelovanju zapisali v Fundaciji Poti miru v Posočju iz Kobarida.

Svečke so prižgali v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Kanalu, na Sabotinu, v Solkanu, pri Boroevićevem spomeniku na Prevali, v Bukovici, Lipi na Krasu, na Gorjanskem, v Črničah, pri ruski kapelici pod Vršičem, v Bohinju, Ljubljani na pokopališču Žale, na italijanski strani pa v Oslavju, Redipulji, Foljanu, Tržiču in na pokopališču svete Ane v Trstu.

Pred Kobariškim muzejem in Fundacijo Poti miru v Posočju v Kobaridu je ob 16. uri potekal zaključek spominskega teka vojakov Budimpešta–Kobarid in pohoda po poteh 12. šlezijske divizije iz Tolmina do Kobarida. Ob tej priložnosti pripravljajo kratko spominsko slovesnost z nagovori kobariškega župana Roberta Kavčiča, predstavnika ministrstva za obrambo Sama Bevka, madžarske veleposlanice Edit Szilagyine Batorfi, predstavnika Združenja nemških vojaških gornikov in predstavnika Alpinskega združenja iz Čedada.

Dan se bo zaključil s spominsko mašo in koncertom slovenskih in italijanskih pevcev v cerkvi svetega Antona pri italijanski kostnici v Kobaridu.

Poslednja, 12. bitka na soški fronti je bila hkrati prva ofenziva avstro-ogrske vojske na soški fronti in prva, v kateri je sodelovala z nemško vojsko. Priprave zanjo so začeli že med zadnjo italijansko ofenzivo na fronti, 11. soško bitko. Zavedali so se namreč, da izčrpani možje še ene italijanske ofenzive ne bi zdržali, in so zaprosili za pomoč nemške zaveznike.

Slednji so na pomoč priskočili v prvi vrsti zaradi bojazni, da bi Avstrija ob morebitnem porazu na soški fronti ponudila premirje. Avstro-ogrsko-nemške enote so nadaljevale ofenzivo do 16. novembra 1917. Ustavile so se šele na italijanski reki Piavi, kjer so jim Italijani onemogočili napredovanje tudi po zaslugi francoskih in britanskih zaveznikov, ki so jim prišli na pomoč. Po 888 dneh bojevanja je bilo fronte konec, v Posočje in na Kras se je vrnil mir.

Na italijanski strani je med bitko padlo od 10.000 do 13.000 vojakov. Kar 265.000 Italijanov je bilo zajetih in od teh jih je 100.000 umrlo. Tudi na avstro-ogrski strani in nemški strani so bile izgube v 12. soški bitki velike, padlo je okoli 10.000 vojakov.

D. Č., STA