[FOTODOKAZI] Pred volitvami: Poglejte, kako sodišča sistematično prikrivajo imena obsojenih korupcije

Test, koliko sme javnost izvedeti o  pomembnih sodbah slovenskih sodišč v korupcijskih primerih, sem sprožil sredi decembra, ko sem zaprosil za sodbo v primeru Patria II, po kateri bi moral v zapor Jure Cekuta. A še ni v zaporu. Rezultat je ugotovitev, da sodišča v dokumentih sistematično prikrivajo imena tistih, ki so jih obsodila kraje javnega denarja, in tistih, ki so v dogajanje vpleteni, čeprav gre tudi za javne osebe in politično za državo nadvse pomembne dogodke. Torej za informacije, ki so nesporno javnega značaja. 

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je sodišče zaprlo predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo prav zaradi primera Patria. Po volitvah so bile sodbe razveljavljene, pomemben politik pa izpuščen na prostost. Zaradi tega je pomembno, da ima javnost informacije, kaj se je dogajalo. Pravnomočne sodbe so pomemben vir informacij, ker ljudje sodiščem zaupamo. Da v takšnem položaju javnosti prikrivajo imena obsojenih in vpletenih v ta primer s sklicevanjem na varovanje njihove zasebnosti, je hudo nenavadno. Skoraj povsem neverjetno. Še posebej, ker gre deloma za javno znane podatke, ki so bili že objavljeni v medijih ob razglasitvah sodb.

Kakšna je cenzura
Takole je videti posnetek javnega dela sodbe, da mora Jure Cekuta za štiri leta in štiri mesece v zapor in vrniti slabega pol milijona evrov (ki jih nima) in da mora (za krajši čas) v zapor tudi že upokojeni brigadir Peter Zupan:

So primeri, ko lahko fotografija sporoči več kot tisoč besed. V sodbi, ki so mi jo poslali ta teden, je prikrito (in torej tega ne smete izvedeti), da je bil obsojen Jure Cekuta, ker je od že upokojenega brigadirja Petra Zupana (česar tudi ne smete izvedeti in je zato prečrtano) leta 2005 pridobil informacije in dokumente o nameri države, da do leta 2011 kupi 150 osem kolesnikov. Pridobljeno pri Zupanu je Cekuta po sodbi (domnevamo) predal posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu in odgovornemu v Patrii za Slovenijo Reiju Niitynenu. Domnevno pišem, ker je tudi imeni Riedla in Niitynena sodišče v sodbi scenzuriralo. Ne smete vedeti. To je njihova zasebna stvar. Pravniki, pri katerih sem preverjal, kako to ocenjujejo, so mi večinoma resignirano odgovarjali, da se lahko pritožim informacijski pooblaščenki in pozneje še na sodišče in da bo sodišče morda sčasoma moralo ljudem razkriti nekaj več iz svojih sodb. Denimo, koga so sploh obsodili. Ali pa – kar je bolj verjetno – ne bom nič dosegel.

Pritoževati se ne bom niti poskusil, ker je neumno. Najbrž bolj pomaga javna razprava, ali je to prav.

Redno sodstvo cenzurira, ustavno sodišče ne
Gre pa za povsem očiten primer kratenja ustavne pravice javnosti do obveščenosti o pomembnih javnih zadevah. Vaše pravice. Krati jih sodstvo. In to sistematično. Povrhu v zelo razvpitem političnem dogajanju, kar vpliva tudi na volilno dogajanje.  Odgovoren za ravnanje sodišč je šef vrhovnega sodišče Damijan Florjančič. Florjančič je na vrhu še nov, a bi moral sčasoma poskrbeti za razumno ravnanje sistema, ki ga vodi. Je pa iz sodbe o Cekuti, če znate dešifrirati in se močno potrudite, da sami zapolnite imena, razvidno, da je Cekuta v več obrokih na svoj avstrijski bančni račun od Riedlovega podjetja in finske Patrie dobil 460.875 evrov. Sodba se pomembno razlikuje od na ustavnem sodišču razveljavljene sodbe proti predsedniku SDS Janezu Janši. Tudi sodbo proti Janši, ki je javno objavljena in dostopna, redno sodstvo podobno cenzurira. Kar je enaka sramota. A cenzurira jo nekoliko drugače in za odtenek manj: pustili so vsaj začetnice. Janša je absolutno javna oseba in tudi javno znana. Ustavno sodišče pa ravna, ko gre za pravico javnosti do obveščenosti, drugače. Sodba ustavnega sodišča, ki je kot kršitev temeljnih ustavnih načel pravičnosti razveljavilo vse sodbe v primeru Patria proti Janši (in soobtoženim), ne prikriva imen, ki jih cenzurirajo redna sodišča.

Potek dogodkov in pojasnila cenzuriranja imen obsojenih
Za sodbo v “Primeru Cekuta” sem 18. decembra prosil okrožno sodišče v Ljubljani, ki ga vodi višji sodnik Marjan Pogačnik. Sodba je pravnomočna in zaradi nje bi Cekuta moral že julija priti v zapor na Dobu. A so ga na Dobu zaman čakali, kar sem poleti razkril v Spletnem časopisu. Cekuta, ki se je vmes umaknil v BiH in tam menda celo zaprosil za azil, je s pritožbami poleti dosegel odlog prestajanja kazni, a s sodišča zaporov na Dobu o tem najbrž niso (pravočasno) obvestili. Cekuta še vedno ni v zaporu, pravni spori o zdravju, v katerih doslej ni bil uspešen, še potekajo. So ga pa medtem zaradi težav z zdravjem iz BIH pripeljali v Slovenijo, ker so tu – tako so poročali mediji – menda boljše bolnišnice.

Cenzurirano sodbo, v kateri pa so pustili podatke, da je senat vodila sodnica Dejana Fekonja, Cekuti pa sta sodila še Marija Zabukovec in Jože Zorko, mi je ta teden poslal Grden.

Peter Jančič / Spletnicasopis.eu