Predlog ministrice Vraničar Ermanove za rešitev prodaje NLB gladko preglasovali, zato je Cerarju ponudila odstop – premier tega ni sprejel!

Foto: sta

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je danes predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop, saj je bila preglasovana v dani pobudi za rešitev krize NLB s poroštvom prek Sklada za nasledstvo. Vlada se je namreč seznanila z informacijo Slovenskega državnega holdinga (SDH), da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izvedbo prodaje NLB. Vendar pa sklepov, šlo naj bi za poroštvo države za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank, ni sprejela. Cerarjevi so na današnji izredni seji sicer preučili možne ukrepe za zmanjšanje tveganj pri prodaji banke, a ukrepov, ki jih pričakujejo v SDH, ne morejo zagotoviti. Slovenski premier je odstop Vraničar Ermanove sicer zavrnil, v kabinetu vlade pa tega ne želijo komentirati.

Slovenska tiskovna agencija poroča, da naj bi bil danes na mizi med drugim tudi predlog, da bi za morebitne stroške Nove Ljubljanske banke (NLB) jamčil Sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Morebitnih stroškov zaradi tožb Privredne banke Zagreb in Zagrebačke banke naj bi bilo sicer neuradno za okoli 400 milijonov evrov.

Naj spomnimo. Z odobritvijo državnega poroštva, ki se mu je Slovenija sicer do zdaj upirala, saj vztraja, da se mora vprašanje prenesenih deviznih vlog reševati v okviru nasledstva in ne priznava pravnega nasledstva NLB za nekdanjo LB, naj bi po mnenju SDH dosegli višjo ceno zainteresiranih vlagateljev za sodelovanje v javni ponudbi delnic NLB, ki se bo začela po objavi prospekta.

Se bo ponovila zgodba Telekoma Slovenije iz leta 2015?
Javna ponudba delnic je bila predvidena že za ta teden, saj so nadzorniki SDH odobrili cenovni razpon za delnico največje slovenske banke. Toda v holdingu so odločanje prestavili na četrtek, ko naj bi se seja nadaljevala. STA poroča, da trenutno znotraj SDH glede prodaje NLB ni enotnega mnenja, zato obstaja možnost, da bo morala v zadevi posredovati vlada kot skupščina SDH, kar se je že zgodilo leta 2015 ob prodaji Telekoma Slovenije.

Kot smo na Novi24TV v preteklosti že poročali, se je država v primeru NLB zavezala, da bo banko delno prodala v zameno za odobritev obsežne državne pomoči v bančni sanaciji leta 2013 s strani Evropske komisije. Sredi maja je z objavo namere za IPO začela postopke za prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov delnic minus eno delnico.

Prodaja delnic NLB po knjigovodski vrednosti zgolj pobožna želja vlade Mira Cerarja
Vlada Mira Cerarja se je v Bruslju ob tem izpogajala, da lahko preostalo četrtino banke država proda šele konec leta 2018, bržkone s figo v žepu, saj večina priznanih slovenskih ekonomistov meni, da se levi vladni trojček nikakor ne želi odpovedati največjemu lastniškemu deležu v NLB, z drugimi besedami, donosnemu “bankomatu” za izčrpavanje davkoplačevalskega denarja. Politični vzvodi v največji banki torej bržkone ostajajo, zaradi česar bo država s prodajo zaslužila precej manj kot bi lahko v primeru, če bi večinski delež pristal v rokah zasebnega strateškega investitorja.

STA še poroča, da bo ključna pri morebitni prodaji cena za delnico NLB, ki bi jo Slovenija lahko iztržila v javni ponudbi delnic NLB vlagateljem. O tem, kakšen je cenovni razpon, ki je na mizi po preverjanju pri investitorjih, so informacije različne. SDH in država naj bi ciljala na ceno okoli 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, a s takšno ceno obstaja tveganje, da ji ne bo uspelo zbrati dovolj zanimanja za prodajo vsaj 50 odstotkov banke.

Kot smo poročali že prejšnji teden, večina priznanih slovenskih ekonomistov opozarja, da so želje države eno, realnost pa drugo. Delnice NLB bodo na trgu težko dosegle knjigovodsko vrednost. “To pa zato, ker v bistvu model privatizacije NLB-ja pravi: dajte nam vaš denar, z banko pa bomo še naprej upravljali mi, torej država, politika,” nam je v telefonskem pogovoru takrat povedal nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik.

Ponujati manjšinske pakete banke in na ta način maksimizirati kupnino, je skregano z vsako ekonomsko logiko. Če bi država želela maksimizirati kupnino za banko in na takšen način čim bolj zmanjšati dolg države, bi morali ponuditi strateškemu vlagatelju večinski paket delnic. Ker pa se banka prodaja po drobnih kosih, ob hkratni predpostavki in zavezi, da bo država še naprej največja lastnica, večjega zanimanja med vlagatelji ni pričakovati.

Takšen zaplet je dovolj najmanj za odstop finančne ministrice, toda vlada zamenjav v svoji ekipi v za njo zelo občutljivih časih ne bo dopustila za nobeno ceno.

L. S.