V državo zadnje mesece prihaja dramatično več migrantov kot prej. Primerjava dogajanja v zadnjih treh letih, ki ga grafično povzemam po poročilih policije o dogajanju, kaže dramatično povečanje celo, če dobro polovico letošnjega leta (do konca julija) primerjavo s seštevkom dogajanja celotnega lanskega in predlanskega leta. Letos je v sedmih mesecih v državo nezakonito vstopilo 4.621 migrantov, v zadnjih dveh letih v seštevku 3.010. To se le uradni podatki, dejanske številke so praviloma višje. Migracije niso enake kot pred tremi leti, ko so “prebežniki” odhajali naprej čez Avstrijo na Zahod. Zdaj ostanejo pri nas. In tudi prihajajo z drugih koncev sveta.
Do dramatičnega povečanja ni prišlo čez noč. Hud porast se je zgodil v mesecih tik pred volitvami. A v medijih takrat, verjetno prav zaradi volitev, ni bilo dramatičnih informacij in resne razprave o pomenu dogajanja ob velikih spremembah na meji. Še manj je kdo govoril o tem, da bi poslanci uporabili možnost, ki jim jo daje zakon od začetka lanskega leta, in bi množico ustavljali na meji, tiste, ki jim uspe preko, pa po naglem postopku vrnili nazaj na Hrvaško, kjer jim ne preti nobena nevarnost. Smo pa v teh dneh poslušali kandidata za notranjega ministra Boštjana Poklukarja (LMŠ), ki je o položaju na meji povedal, da “tehničnih ovir” na meji še ne bo podiral, ker pogoji še niso izpolnjeni. Koalicijska pogodba mu določa, da bi jo prej ali slej moral. Tako:
Kdo bi lahko to zlobno povzel, da koalicijska pogodba določa, da bo policija skrbela za varnost migrantov pri prečkanju schengenske meje, ki ga zdaj ponekod še ovira ograja, ki bo odstranjena takoj, ko bodo izvoljeni ministri. Da se število migrantov resno povečuje, so na MNZ javno opozarjali pred volitvami, a to ni bila pomembna tema predvolilnih soočenj, denimo na javni televiziji. Razen, kolikor so si čas za razpravo o tem dobesedno izsilili v opoziciji. Glavna soočenja so bila posvečena problemom domnevnega sovražnega govora in predvsem izjav (opozicijskih) kandidatov ne spletnih omrežjih. Te razprave praviloma služijo odvračanju pozornosti od realnih težav, ki jih, denimo, prinaša vstop množice tujcev iz oddaljenih držav z zelo drugačnimi kulturami. Tudi iz kultur, kjer način oblačenja in obnašanja žensk, ki je pri nas običajen, razumejo kot povsem nedostojno izzivanje moških.
Veliko število Pakistancev in Alžircev, ki letos prihajajo, kaže, da se spreminja tudi struktura migrantov, ki skušajo v državo vstopiti mimo mejnih prehodov in v večini njihov interes ni političen azil. Podatki o povečevanju števila migrantov in spremenjeni strukturi so za zadnja tri leta takšni:
Pravico do zaščite večina prihajajočih migrantov zlorabi, da jih naša država ne bi takoj vrnila nazaj na Hrvaško, kjer bi pravico do zaščite pred preganjanjem lahko že uveljavili, če bi šlo res za to. A večina poskuša le priti v bolj razvite zahodne države, torej proti Italiji ali Avstriji, pri pomembnem delu so motivi ekonomski. Italijani na mejo s Slovenijo ob vojski in policiji, da bi ta tok ustavili, pošiljajo celo lovce, ujete migrante pa nam tudi vračajo.
Povečano tudi število vračanj, a manj
V grafiki je v kategorijo “ostali” vključen podatek za Maroko in še za nekaj podobnih držav, denimo celo Indijo, ker preprosto ni podatkov za prejšnja leta za te države. Iz Maroka je letos do konca julija prišlo 197 migrantov, leto prej 15, za še leto prej pa podatka policija sploh ne prikazuje.
Slovenski policisti so v sosednje države do konca julija vrnili 1.766 tujcev, v enakem lanskem obdobju 503. Največ, 1.699, jih je bilo vrnjenih na Hrvaško, med vrnjenimi je bilo največ državljanov Pakistana: 634. Od policij sosednjih držav je naša policija do konca julija dobila 319 oseb, lani so nam vrnili 218 oseb. Letos je bilo med vrnjenimi 19 slovenskih državljanov. Za lani in predlani so podatki policije o tovrstnem dogajanju takšni:
Kaj lahko storijo politiki?
Kdo bo notranji minister in kako bo ocenjeval položaj, nikakor ni nepomembno. Zakon od lanskega leta, a s precej ostrimi omejitvami, kdaj je mogoče zaostriti režim na meji, pravi:
“Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi informacij organov in institucij iz prejšnjega odstavka oceni, da bi v Republiki Sloveniji lahko ali da so že nastale razmere, ko bi bila ali sta zaradi spremenjenih razmer na področju migracij, ogrožena javni red ali notranja varnost, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij, predlaga vladi, da predlaga Državnemu zboru, da upoštevajoč načelo sorazmernosti, odloči o uporabi 10.b člena tega zakona, in sicer najdlje za čas šestih mesecev, in določi območje izvajanja tega ukrepa. Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev z večino glasov vseh poslancev …”
Ta 10.b člen pa pravi tako:
(ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij)
(1) Če Državni zbor sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ta člen, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
(2) Če tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz sosednje države članice Evropske unije in se nahaja na območju, na katerem se ta člen izvaja, po uveljavitvi odločitve Državnega zbora iz drugega odstavka prejšnjega člena izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja identiteto tujca v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar bi zdravstveno stanje tujca očitno onemogočalo ukrepanje iz prejšnjega odstavka ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.