“Povprečnine ne odražajo socialnega statusa občanov in cen storitev,” je glede tekočih transferjev opozorilo računsko sodišče ob reviziji poslovanja 22 občin. Pogajanja med vlado in občinami o višini povprečnine pod temi pogoji po mnenju računskega sodišča nimajo smisla.
Ugotovitve revizije poslovanja 22 občin po Sloveniji je predstavil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je poudaril velike razlike med občinami v cenah programov vrtcev in na področju institucionalnega varstva odraslih. V takem sistemu pogajanja med vlado in občinami nimajo smisla, saj očitno ne definira dovolj dobro niti dejanskih stroškov občin za obvezne naloge, torej povprečnine, niti korekcijskih faktorjev za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine.
Najmanj porabila občina Vitanje, največ pa Kostel
V revizijo je bilo vključenih pet transferjev, in sicer za šolske prevoze, za subvencionirane cene vrtcev, institucionalno varstvo odraslih, nepridobitne organizacije in javne zavode. Stroški za košarico teh transferjev se po Veselovih besedah med seboj precej razlikujejo – od občine Vitanje, ki je dobila najmanj, in sicer 217 evrov, do občine Kostel, ki je dobila največ, in sicer 412 evrov. Ob tem je navedel, da občine nimajo dejanskega vpliva na obseg teh stroškov.
Te velike razlike po Veselovem mnenju kažejo, da “dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za omenjene naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina“.
Povprečnino popravljajo korekcijski faktorji
Korekcijski faktorji, kot so število mladostnikov v posamezni občini, število starostnikov, dolžina cest in površina občine, popravljajo porabo, “vendar je ne popravijo dovolj dobro in je ne približajo dejanski porabi za posamezno občino, saj ne upoštevajo dejanskih okoliščin prebivalstva in organiziranja dejavnosti v posamezni občini”. Korekcijski faktorji namreč ne uspejo zaznati razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo, in razlik med dohodki plačnikov, denimo staršev v vrtcih in uporabnikov domov upokojencev, od katerih je odvisen njihov prispevek.
Povprečnina bi morala temeljiti na objektivnih kriterijih
Na računskem sodišču so se odločili tudi za revizijo sistema primerne porabe, ki po dosedanjih ugotovitvah sodišča ne rešuje vprašanja pravičnosti sistema. Z revizijo, s katero so že začeli, želijo med drugim preveriti objektiviziranost in realnost izračunov, je pojasnil Vesel. Kot je poudaril, “bi višina povprečnine morala temeljiti na objektivni osnovi in natančnem izračunu, ne pa na pogajanjih”.
Tudi župani za objektivne izračune
Novinarske konference so se udeležili tudi predstavniki občin, ki so prav tako mnenja, da bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki izražajo dejanske stroške občin. Svoja opozorila k sedanji ureditvi so podali predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar, predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič.
Vsi predstavniki so se strinjali, da bodo občine za to uresničitev potrebovale finančne spodbude. To bi po njihovem mnenju morala predvideti tudi nova strategija lokalne samouprave.
M. P., STA