Sneg, ki prinaša veselje upravljavcem in vzdrževalcem na smučiščih, saj jim pomeni zaslužek, bo zasnežil večji del Slovenije. Prave zimske razmere bodo popoldne in zvečer, ko naj bi zapadlo od 10 do 20 centimetrov snega. Zaradi zamrznjenih tal, spremenjenih odtočnih razmer in predvidenih obilnejših padavin v dopoldanskem času, je predvsem v zahodnem in južnem delu države velika verjetnost razlivanja meteornih voda, opozarjajo na Agenciji za okolje.
Ponoči se je ogrelo, dopoldne bo večinoma še deževalo. Izjema je Zgornjesavska dolina, od Jesenic naprej, kjer že sneži. Sredi dneva bo zapihal severovzhodni veter, zaradi katerega se bo meja sneženja spuščala od severa proti jugu, do poznega popoldneva bo snežilo po vsej državi. V večernih urah, ko bo zapihala burja, bo lahko nekaj snega zapadlo tudi ob morju. Največ padavin bo prav na Obali, a ker bo tam dež prešel v sneg šele zvečer, bo več snega zapadlo po drugih delih države. Na Agenciji za okolje pravijo, da bo sneg padal enakomerno po vsej državi, 800 metrov nad morjem pa bo snežna odeja debelejša. Za vikend pričakujemo suho in delno jasno vreme. V soboto zjutraj bo do -5 stopinj Celzija, čez dan okoli ničle, nedeljsko jutro bo spet hladnejše, do -10 stopinj Celzija.
S kranjske policijske uprave so sporočili, da so ponekod na Gorenjskem ceste zelo spolzke, zaradi kombinacije padavin in nizkih temperatur pa ponekod tudi poledenele ali zaledenele. Voziti je treba zelo previdno, počasneje kot običajno, z večjo varnostno razdaljo, izogibati se je treba sunkovitim manevrom in prehitevanjem. Pred ovinki in v njih je treba zmanjšati hitrost in paziti pri vožnji po klancih navzdol. Zelo spolzko je lahko tudi na pločnikih, ki so nevarni za pešce.
(Foto: STA)
Snežiti začne pri temperaturi zraka od -40 do +10 stopinj Celzija. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4 do +2 stopinji Celzija. Padavine v zmernih geografskih širinah so skoraj vedno v obliki snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stalijo in pri tleh dežuje. Občasno je višina novega snega ravno toliko velika, da upočasni promet, sneg lomi drevje, in kadar je snegolom, trga električne vode. V gorah vsako leto zapade več snega kot po nižinah, saj je tam hladneje, pogosto tudi vetrovno in zato nastanejo snežni viharji. Sneg odbija približno 90 odstotkov ultravijolične svetlobe, kar lahko povzroči zelo bolečo snežno slepoto.
Branka Jurhar