Kandidata za ameriške volitve Trump in Clintonova – oba iz različnih svetov in različnih prepričanj. Realni problemi so v času predvolilne kampanje popolnoma zbledeli. Clintonova se je namesto na politiko osredotočila na vseliberalno sprejemanje vseh ljudi, Trumpa pa so na začetku imeli za klovna, a je kasneje premagal tekmece in osredotočeno in konkretno spregovoril o politiki v državi in zunanji politiki.
Predvolilna kampanja v Ameriki še ni bila tako vplivna in odmevajoča, kot je bila letošnja. Hillary Clinton in Donald Trump sta najbolj “vroča” kandidata, ki sta pred Ameriko zagovarjala dva popolnoma različna svetovnonazorska prepričanja. Ob zaključku kampanje se je Clintonova zaradi bolezni umaknila v ozadje, Trump pa dokazal, da je do konca vztrajal z zagovarjanjem svojih stališč.
“Naredimo Ameriko spet veliko”
Trump je s svojo kampanjo začel ostro. Mehičane je označil za kriminalce in posiljevalce, muslimanom bi prepovedal vstop v ZDA. Imel je ostro migrantsko in zunanjo politiko. Izjavil je tudi, da ne bo več plačeval Natu, da ne bo več sodeloval v zunanjih območjih, ki za ZDA niso pomembne, in da bo ostro nastopil proti vsem, ki ekonomsko izčrpavajo ZDA, predvsem pa je omenjal Kitajsko. Povedal je tudi, da se počuti popolnoma zadovoljno, saj nikomur ni ničesar dolžan, saj je to “igro” igral neodvisno.
Izbira med karierno političarko in neodvisnim in novim poslovnežem je bila za razviti svet težka izbira. S političnim analitikom Matevžem Tomšičem in bivšim diplomatom Milanom Orožnom Adamičem smo analizirali dejanja in ukrepe potencialnih kandidatov za močno državo, ki jo je potrebno voditi racionalno.
“Zanimivo je, da tisti Slovenci, ki so Trumpa diskvalificirali zaradi dejstva, da nima izkušenj v politiki, so volili ravno Mira Cerarja, ki prav tako ni imel nobenih izkušenj v politiki, in ga kovali v zvezde,” je stanje v Ameriki komentiral politični analitik Matevž Tomšič.
Združene države Amerike imajo veliko nasprotnikov, kot so Rusija, Kitajska in arabski svet, s katerimi bo potrebno vzpostaviti stik. Da ima Trump interes in željo po dialogu z Rusijo, ne predstavlja nič slabega, kvečjemu je pomembno, da se zagotovi – po Trumpovih besedah – močna Amerika. Hillary Clinton, ki se nima namena pogovovarjati s predsednikom Vladimirjem Putinom, očitno ne sluti, da zna to privesti do usodne poteze, ki lahko zamaje tako Združene države kot tudi vzhodni svet.
Slaba Obamova zapuščina
Z analitikom Tomšičem smo razpravljali tudi o administraciji Baracka Obame, ki se je izkazal kot nekonsistenten politik z delnimi intervencijami tudi na področju trgovanja z Bližnjim vzhodom. V prihodnje bo zelo pomembno, katerih zunanjepolitičnih potez se bodo Američani začeli posluževati. “Zunanja politika pod Obamo je bila nekonsistentna in medla,” je povedal Orožen Adamič, ki se zaveda, da si Amerika verjetno ne želi umika od prodaje orožja, saj vpliva na gospodarstvo in na kapital države. To vodi le v kaos.
“Amerika bo zagotovo zaostrila odnos do Rusije, kar ni nujno slabo, saj so Putinu v zadnjem času zrasli apetiti po okrepitvi svojega vpliva v okolici Rusije in oster ukrep do tega bi bil primeren tudi od Amerike. Administracija Obame je zmeraj podpirala Merklovo politiko odprtih meja, ki jo bo prevzela tudi Clintonova. In v tem primeru je politika Trumpa veliko bolj na mestu,” je povedal Tomšič.
Clintonove povezave z arabskim svetom izjemno sporne
Nedvomno je, da je Rusija ekonomsko šibkejša od ZDA, saj njeno gospodarstvo oziroma BDP temelji na izvozu energentov, kar jo naredi bolj ranljivo, saj lahko izgubi na svoji avtokratičnosti. Nedvomno to zavedanje ni enosmerno in zanemarljivo.
Poslana tajna elektronska pošta Hillary Clinton je ostala neobsojena, kljub temu da je to v Ameriki strogo kaznovano. Hillaryjina samozavestna država v tem primeru je nedopustna, saj s tem izgublja na svoji verodostojnosti. “Po črki zakona bi morala za to odgovarjati kot vsi ostali državljani, a jasno, da ne bo. To na njo meče slabo luč,” dodaja Orožen Adamič. “V zadevi nemarnega ravnanja z elektronsko pošto je bolj pomembno omeniti vsebino le-teh, ki govori o njenih fundacijah, v katera so morali vlagati tisti ‘pomembneži’, ki so želeli z njo stopiti v stik. Te povezave Clintonove z arabskim svetom so še bolj kritične kot katerekoli zasebne izjave Donalda Trumpa. Tukaj se tudi ameriški mediji izkazujejo kot neverodostojni,” pa je komentiral Tomšič.
Za čem sploh stojita Hillary Clinton in Donald Trump, ki sta skozi zgodovino močno spreminjala svoja stališča?
Oba se očitno znata prilagajati času in situacijam. Trump igra igro, s katero se bolje približa povprečnemu Američanu, saj zlahka zamenja mnenje na način, kot mu v tistem trenutku ustreza. Amerika še ni imela ženske predsednice in možno je, da bo Clintonova prejela veliko podpore z strani žensk.
O zmagovalcu je težko soditi
Kdo in zakaj bi lahko bil ameriški voditelj, pa je težko odreagirati, saj je ameriška družba razmeroma konservativna. “Ne iti na volitve je v Ameriki nemoralno dejanje,” je še komentiral Orožen Adamič, ki se zaveda, da je težko konkretno reči, h komu se zmaga bolj nagiba, saj Amerika le ni toliko liberalna, kot izgleda navzven. “Ankete Clintonovi kažejo prednost, vendar dovolj malo, da lahko sklepamo, da so Trumpovi volivci bolj zadržani kot Clintonovi. Ankete pa celo nekoliko precenjujejo,” pa je dodal Tomšič.
K. Ž.