Primerjava: Družini s tremi otroki dodatek v enkratnem znesku 395 evrov, za prosilca za azil pa 1.963 evrov mesečno

Foto: iStock

V sredo, 12. aprila, bo več kot 22 tisoč družin prejelo dodatek za veliko družino. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki 480 evrov, izplačan pa bo v enkratnem znesku. Sicer je vsakršni dodatek dobrodošel, a ko človek za primerjavo vzame, koliko denarja nameni vlada za migranta oz. za prosilca za azil na mesec, se opravičeno počuti depriviligiranega.

Pri dodatku za velike družine gre za letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki. Pravico do dodatka ima eden od staršev, pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji in je izpolnjen premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 659,30 evra na družinskega člana. V letu 2016 je bilo za dodatek za veliko družino namenjenih 10,6 milijona evrov, so zapisali na 24kul.si.

Za vse upravičence do otroškega dodatka in vse, ki so v letu 2016 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino center za socialno delo odloči o pravici do tovrstnega dodatka po uradni dolžnosti, kar pomeni, da posebna vloga ni potrebna. V letu 2017 bo izplačilo dodatka za veliko družino 12. aprila 2017.

V Sloveniji pod pragom revščine živi kar 54.000 mladoletnih otrok
Julija lani je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatek, da je stopnja revščine v Sloveniji leta 2015 znašala 14,3 odstotka, kar pomeni, da je okrog 287 tisoč državljanov živelo pod pragom revščine. V savinjski statistični regiji je veljala najvišja stopnja tveganja revščine (16,8 %), sledili sta posavska (16,1 %) in podravska statistična regija (15,9 %). Rdeči križ Slovenije pa je pred svetovnim dnevom hrane, 16. oktobra lani, v sporočilu za javnost zapisal, da čeprav uradni podatki kažejo, da se je stopnja revščine nekoliko zmanjšala, še vedno obstaja več kot 130 tisoč ljudi, ki za preživetje nujno potrebujejo materialno pomoč. Vsekakor pa je najbolj skrb vzbujajoč podatek, da je med 287 tisoč državljani, ki živijo pod pragom revščine, kar 54 tisoč mladoletnih otrok.

Foto: iStock

Mesečna oskrba za migranta 1.963 evrov
Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS je razkrilo, da so v letu 2015 mesečni stroški za vzdrževanje enega prosilca za azil znašali vsaj 1.963 evrov na osebo. Glede na mizerne pokojnine slovenskih upokojencev in na podatek, da neto minimalna plača znaša 613 evrov, je val ogorčenja s strani državljanov popolnoma upravičen, saj je več kot očitno, da naša država bolj poskrbi za tiste, ki v državnki proračun niso nikoli prispevali niti evra.

Prosilcem za azil vlada namenja moderno opremljena stanovanja
Medtem ko lahko prevečkrat vidimo primere, kako družine z več otroki živijo v bivališčih, ki so dotrajane in zdravju celo škodljive, pa je v naši državi za prosilce za azil poskrbljeno, kot da so prvorazredni državljani. Vlada bo azilantom ponudila stanovanja, ki bodo opremljena s povsem novo opremo. V veliki večini stanovanj bodo v kuhinjah vgrajene nove steklokeramične plošče, nameščeni pralni stroji bodo morali biti namenjeni za pranje do 5 kilogramov perila, robovi omar in postelje bodo morali biti ‘oplemeniteni’, vzmetnice pa ne bodo smele biti navadne, temveč medicinske. Najbolj bizarna pa je zahteva, kakšen naj bo televizor, saj mora biti to barvni TV-sprejemnik z diagonalo minimalno 81 centimetrov, nadalje mora biti stenski nosilec z roko za LED/LCD TV do 99 centimetrov, ki je dvojno vrtljiv (do 180 stopinj in nagiben do 15 stopinj).

Foto: iStock

Vidno je torej, da vlada Mira Cerarja prosilcem za azil nudi le najboljše. Prav neverjetno je, da se raje ukvarjajo z oskrbo prosilcev za azil, od katerih je večina ekonomskih migrantov, na lastne državljane pa pozabljajo. V Evropo in Slovenijo prihaja čedalje več migrantov, medtem ko rodnost na stari celini upada, zlasti v primerjavi z Bližnjim vzhodom in arabskimi državami, kar je še posebej skrb vzbujajoče za prihodnost, ne le naše države, temveč celotne Evrope.

N. Ž.