Na Pristavi nad Stično je potekala prireditev Pristava 1990–2017. Slavili so 27. obletnico sprejetja strateških dokumentov, na katerih je temeljila vojaško-policijska organizacija MSNZ. Sestanek se je zapisal v zgodovino tudi s sprejetjem dokumenta za vojaško zavarovanje osamosvajanja RS. Navzoče sta nagovorila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, osrednji govornik pa je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vojaški vikar v samostojni RS ter takratni udeleženec vojne za Slovenijo 1991 msgr. dr. Jože Plut, ki je zbrane s svojim govorom in spomini ponesel v takratne čase.
V četrtek, 7. septembra 2017, je pod okriljem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) na Pristavi nad Stično ob 27. obletnici sprejetja strateških dokumentov, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), potekala prireditev Pristava 1990–2017. V kulturnem programu je z domoljubno pesmijo sodelovala Vokalna skupina Šentviški slavčki iz Šentvida pri Stični. Na prireditvi so bili navzoči tudi praporščaki VSO.
Na Pristavi nad Stično v občini Ivančna Gorica je ravno na ta dan pred 27 leti (7. 9. 1990) potekal sestanek, ki se je zapisal v zgodovino. Takrat so sprejeli in potrdili dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije, ki je bil v junijsko-julijskih dneh leta 1991 uporabljen v vojni za našo državo. V Direktivi za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo je bila jugoslovanska armada tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Na sestanku so bili sprejeti in formalizirani strateški dokumenti, ki so predstavljali temeljno podlago za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije MSNZ, na kateri je temeljila uspešna obramba.
Na zgodovinskem sestanku na Pristavi analizirali položaj in pripravili načrt, nato pa ga junija 1991 uresničili
Na sestanku na Pristavi so najpomembnejši akterji MSNZ-ja Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik analizirali položaj in do takratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila kot neločljivi del vključena tudi slovenska policija. Tone Krkovič je kot načelnik MSNZ po tem sestanku z nekaterimi sodelavci izdelal potrebne dokumente in delovne karte. Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij Teritorialne obrambe. Izdelani so bili podrobni načrti za posamezna skladišča in druge objekte. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JLA junija 1991 potrdili tudi v praksi.
Po besedah Strnada je VSO edino društvo, ki ohranja spomin na svetle čase osamosvojitve
Uvodoma sta navzoče pozdravila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Župan Dušan Strnad je dejal, da je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve edino društvo, ki ohranja spomin na svetle čase osamosvojitve. Po njegovih besedah je potrebno gojiti spomin in učiti mlade o času osamosvajanja Slovenije, ko je bilo treba izkazati veliko poguma. Župan je poudaril, da je zbornik slovenskih domoljubnih pesmi Mati domovina, ki ga je pripravil Anton Krkovič, pomemben prispevek k poglabljanju narodne zavesti pri mladih.
Hojs pozval k zoperstavitvi omaloževanja osamosvojitve in krščanstva
Predsednik VSO Aleš Hojs pa je spomnil, da je bil uspeh vojne za Slovenijo tudi to, da v vojni ni bilo toliko žrtev. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je občinski svet v Slovenj Gradcu zavrnil pobudo Bojana Navodnika, da bi ulico v občini poimenovali po njihovem občanu Vincencu Repniku, ki ga je 28. junija 1991 ubil pripadnik agresorske Jugoslovanske armade, ko je branil samostojnost RS. Po mnenju Hojsa je zato pomembno, da se zbiramo na mestih, ki so bila pomembna v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije ter s tem osveščamo ljudi. Hojs je opozoril tudi na problem, ki ga v krščanskem izročilu vidi določen krog ljudi – ob tem je spomnil na odzive ob blagoslovu Osnovne šole Polica pri Grosupljem. Pozval je civilno družbo in društva, da se zoperstavijo omalovaževanju osamosvojitve in krščanskega izročila.
Dr. Jože Plut se je kot slavnostni govornik zahvalim vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvi in zbrane spomnil na takratne čase
Osrednji govornik na prireditvi je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vojaški vikar v samostojni RS ter takratni udeleženec vojne za Slovenijo 1991, msgr. dr. Jože Plut. Na tisti čas je zbrane spomnil z besedami: “Klic k svobodi, k samostojnosti in demokraciji je bil tako močan, da mu trajno ni moglo nič nasprotovati. Pač! Nasprotovanja so bila, glasna in močna, pa tudi sistemska in tiha v ozadju in iz ozadja. Strah pred izgubo samoupravne moči pri nosilcih in njihovih dedičih je bil velik … Nekateri posamezniki, nekatere skupine in nekatere tako imenovane organizacije delovnega ljudstva so dolgo sicer nasprotovale temu klicu na mnoge načine, potem pa so se pragmatično uklonile. Ustaviti klica po svobodi, demokraciji in samostojnosti pa ni bilo več mogoče.” Plut se je vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije, tudi zahvalil: “Ne glede na to, ali je komu posameznik všeč ali ne, nekateri so v poznih osemdesetih in začetnih devetdesetih let opravili odlično delo, drugi pa ga niso. Ko so nekateri s prikritim strahom v ozadju sledili procesom z rahlo zavoro in pasivno distanco, so drugi naredili, kar je bilo takrat potrebno. Tudi možje, ki so se sestali na tej lokaciji in drugi, ki so tudi pozneje na različne načine branili samostojnost. Pripraviti celoten proces osamosvajanja ni mala stvar. Predvideti mnogo potrebnih razsežnosti, vključno z obrambno … Nedvomno gre vsem, ki so na različnih področjih (duhovnem, kulturnem, gospodarskem, političnem, varnostnem, obrambnem …) naredili odločilne korake ob pravem času, neizmerno priznanje. Čestitka in hvala!”
A. L.