Problem terana ni sposobna hrvaška diplomacija, temveč nesposobna leva politika

Foto: sta

Na odgovornih mestih so multistrokovnjaki, ki so danes specialisti za zdravje, čez dva meseca za hrano, nato pa pravi poznavalci nekega drugega področja – in to se nam maščuje. Prav to, da ti t. i. strokovnjaki ne znajo zagovarjati, kar je slovensko, in ne poznajo svojega področja dela, nas bo stalo še enega dela slovenske zgodovinske in kulturne dediščine – terana. 

Med tistimi, ki odločno nasprotujejo hrvaški zahtevi po odobritvi izjeme za uporabo imena vrste teran, je poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin, saj bi odobritev pomenila tudi kršitev pravnega reda EU. “V primeru, da Evropska komisija odloči v prid hrvaškim zahtevam, bo imelo to za slovenske pridelovalce terana ogromne posledice. Na slovenskem Krasu kar 900 družin prideluje teran, od tega 100 družin živi le od prodaje terana,” je bila jasna evropska poslanka.

Hrvaška si poskuša prisvojiti del slovenske zgodovinske in kulturne dediščine
“Teran je del slovenske zgodovinske in kulturne dediščine, Hrvaška pa si poskuša to prisvojiti,” je bila jasna Šulinova, ki odločno nasprotuje odločitvi Evropske komisije, ki želi Hrvaški omogočiti izjemo pri uporabi imena teran. “Evropska komisija je v torek, čeprav ima Slovenija zaščiteno označbo porekla, posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi Hrvaški pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva podelila dodatno izjemo za označevanje vina pri uporabi imena teran. Delegirani akti imajo zakonodajno funkcijo, saj spreminjajo pravila ali dodajajo nova in imajo nadvlado nad nacionalnimi zakoni,” pravi evropska poslanka.

“Evropska komisija krši lastna pravila glede postopka pridobitve izjeme in seznama zaščitenih imen, zato nikakor ne smemo dovoliti, da bi bile kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitenega imena teran za druge pridelovalce vina,” je prepričana poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je prepozno odzvalo na poziv Evropske komisije
Šulinova pozdravlja prizadevanja Civilne iniciative za zaščito terana, je pa ob danih razmerah kritična do Ministrstva za kmetijstvo, saj je prepričana, da bi moralo ministrstvo narediti več za zaščito slovenskih interesov.

“Kot kaže, se je ministrstvo prepozno odzvalo na poziv Evropske komisije, naj se o tem dogovori s Hrvaško, prav tako se je slabo pogajalo z Evropsko komisijo in s komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom.”

“Postopek s strani Evropske komisije se bo zaključil predvidoma aprila letos. Če bo to v prid Hrvaški, bo Slovenija morala sprožiti sodni postopek, ki se lahko zavleče tudi za več let,” je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

“Problem je prevelika samozavest in poslušanje tistega, kar nam ustreza”
S Patricijo Šulin pa se strinja tudi naš vir z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), ki pravi, da so se na MKGP v letih med 2005 in 2009 intenzivno pogovarjali o zaščiti proizvodov, “za katere smo menili, da so slovenski. Pogovarjali smo se tudi o vinih in o drugih kmetijskih proizvodih, kot so kranjska klobasa, tolminski sir – hrvaška mlekarna, istrski gonič, vodnogospodarske ureditve na pritokih Dragonje.” Naš vir vidi problem predvsem v ljudeh, ki so s strani MKGP napoteni v Bruselj, a niso strokovnjaki na kmetijskem področju, prav tako niso seznanjeni s problemi, ki jih morajo zagovarjati in reševati. Problem pa je tudi naša prevelika samozavest in poslušanje samo tistega, kar nam od Komisije ustreza. Prav tako menim, da imamo zelo slabo diplomacijo. Ko sem se srečeval na različnih sestankih s Hrvati ali pa Srbi, so bili vsi bolje obveščeni o stvareh kot pa mi, ki smo bili že člani EU. Verjetno tudi danes ni veliko drugače. V času priprav na vstop Slovenije v EU je bilo v twiningih udeleženo veliko slovenskih strokovnjakov, ki smo se učili, kako delati v državni upravi v EU. Danes teh ljudi ni nikjer. Na odgovornih položajih pa so multistrokovnjaki, ki so danes strokovnjaki za zdravje, čez dva meseca za hrano in običajno še niso stari 40 let. Samozavest je najpomembnejša, prenosa znanja in informacij pa ni. Ponavljajo se iste napake in ni dodane vrednosti.” Dodaja še, da je škoda, ker ima neznanje naših “strokovnjakov” tako visoko ceno. Dober primer tega je tovarna sladkorja Ormož, ki jo je doletela kazen v višini 8,7 milijona evrov zaradi nepravilnosti pri razgradnji omenjene tovarne.

O teranu pa se je v oddaji Objektiv tedna razgovoril tudi strokovnjak Sebastjan Jeretič. “Zgodba terana je izjemno pomembna politična zgodba. Realno gledano, ne gre za velik finančni vpliv na Slovenijo glede na količine, ki jih proizvedemo, glede na zanesljivo kakovost in ceno, ki jo dosegajo, je pa seveda izjemnega simbolnega pomena. Najprej simbolnega pomena za Kraševce, zato je njihovo ogorčenje popolnoma razumljivo, še pomembneje pa je to za pozicijo Slovenije v Bruslju. Tudi s hrvaške strani gre bolj kot za skrb istrskih vinogradnikov predvsem za testiranje terena v Bruslju za pomembnejše odločitve, ki nas tukaj še čakajo. Mogoče ni naključje celo termin, torej kdaj so sprožili to zadevo – ne le, da je bilo kmalu po volitvah, ko je zmagala HDZ, ampak je bilo kmalu potem, ko se je iz Bruslja umaknil najmočnejši diplomatski igralec slovenske ekipe Rado Genorio, ki se je ravno vrnil v Ljubljano. Zna biti, da so Hrvatje izkoristili moment, ko se je Slovenija nekako na novo organizirala v Bruslju in nedvomno gre zaradi tega za vprašanje, pri katerem je odgovorna cela vlada.”

Marjanca Scheicher