Zbirni center Šentilj je eden izmed najbolj obremenjenih v državi, saj se tam dnevno nahaja več tisoč migrantov. Za njihovo osnovno preživetje se trudijo poskrbeti številne organizacije in mnogi prostovoljci.
“Eno je preštevati številke in diskutirati o teoriji, drugo je stati tukaj sredi kaosa in poskušati poskrbeti za ljudi,” pravi Mojca K., prostovoljka, ki že ves čas begunske krize pomaga v zbirnem centru Šentilj.
Prostovoljka je na terenu cel dan, podobno je bilo že nekaj tednov nazaj, ko se je v Šentilju zbrala prva skupina migrantov. “V prvi rundi so se zdele razmere še obvladljive, zdaj pa jih je tukaj zelo veliko in prostovoljci, policisti ter drugi že stežka obvladujemo situacijo. Predvsem stresno je dejstvo, da nimamo dovolj odej, oblačil, obutve, pelerin. Velike skupine ljudi, tudi otrok, so ure in ure stale na dežju, ujete med hrvaško in slovensko mejo, vse, kar imajo na sebi, je popolnoma premočeno.”
Poroča se zgolj o številkah in besedah politikov
Zaradi nižjih temperatur in deževnega vremena se kljub maksimalnemu trudu in ogrevanju šotorov bojijo tudi povečanja prehladov, vročine in bolezni. “Veliko ljudi je premraženih, kljub temu da zunaj ni zelo mrzlo, pa vendar – predstavljajte si toliko ur stati na dežju in ne vedeti kdaj in kako naprej,” dodaja prostovoljka.
Razmere na samem kraju dogajanja se pogosto razlikujejo od opisanih v medijih. “V centru zanimanja so po navadi številke ali pa besede politikov. Kaj je kdo rekel, kaj si kdo misli in kaj so špekulacije. Po drugi strani pa se tukaj na samem mestu dogajanja prostovoljci zelo trudimo v samem političnem ovoju tega dogodka ostati humani, morda bi se morali malo bolj potruditi tudi politiki. Tukaj mislim predvsem na konkretne akcije in sodelovanje tu in zdaj,” je sklenila.
A. D.