Danes je prvi maj, tradicionalni praznik dela, a se v Sloveniji izrablja za vse druge namene in simbole, samo za svoj osnovni namen ne. V Sloveniji velja za komunistični praznik, ki ga praznujejo, čeprav je dela prost dan, predvsem zavedni komunisti, podporniki enopartijskega sistema iz nekdanje države. Po vsej Sloveniji gorijo kresovi in se postavljajo majska drevesa, po drugi strani pa je danes tudi dan, ko pade fasada slovenske modernosti pod težo propadle ideologije. Mladi se niti ne zavedajo simbolike 1. maja, saj praznovanje vseh nekdanjih partijskih praznikov, tudi neuradnega dneva mladosti 25. maja, dojemajo kot razlog več za “dobro žurko”. Težava je v tem, da se večina sploh ne zaveda, kakšen režim častijo. In da ni komunizem prav nič manj krvav totalitarni simbol kot nacizem.
“Pri nas gre za nostalgičen praznik,” praznovanje prvega maja komentira slovenski zgodovinar Stane Granda. Ob tem meni, da bi se za bolj avtentično praznovanje tega praznika morali ozreti v tujino, hkrati pa redefinirati, kaj pomeni biti delavec.
Čaščenje komunističnih simbolov je del primitivizma – rdeča zvezda je žalosten simbol, ki je krvav
Granda ostro obsoja poveličevanje simbolov totalitarnih režimov in pravi, da je “čaščenje simbolov del primitivizma in pri nas se vidi, kako je bila Slovenija najbolj stalinistična med vsemi bivšimi komunističnimi pokrajinami. To je žalosten simbol, ki je krvav, kot je rdeča zvezda.” Čaščenje tovrstnih simbolov ni v Sloveniji nič nenavadnega – prireditve, izobešanje zastav -, a gre v resnici za čisto provokacijo, ki jo levičarske oblasti dovolijo, preprosto zato, ker je bil komunizem tisti totalitarni sistem, ki je ob koncu 2. svetovne vojne zmagal na tem prostoru, zato je to v skladu z njihovo politično ideologijo. In ker je bil okupator nemški. Gre torej za neke vrste kljubovanje vsem nasprotnikom krvavega komunističnega režima, ki je s povojnimi poboji tudi Josipa Broza Tita uvrstil na lestvico desetih največjih množičnih morilcev 20. stoletja.
Mlaje postavljajo ljudje. Družine, ki iz roda v rod negujejo tradicijo. Jankovičeve kovinske konstrukcije pa bagerji in dvigala.
V tem je razlika. In zato fantje tule izgledajo kot tisti marinci na Iwo Jimi, ki postavljajo zastavo. https://t.co/OxJD2GbEIb
— Libertarec (@Libertarec) April 30, 2018
Tudi Adolf Hitler je bil velik socialist, ki je želel podporo nemškega delavskega razreda pridobiti tako, da je 1. maj razglasil za praznik dela in dela prost dan. Prvič so množične parade po celotnem tretjem rajhu organizirali leta 1933; nacisti so mahali s svastikami in privabljali na ulice večino delavskih organizacij, pekle so se klobasice in pivo je teklo v potokih. Nebo so preletavala vojaška letala. To je bilo največje praznovanje 1. maja na prostem, kar ga je svet kadarkoli videl. Podoben praznik so nacisti v Berlinu pripravili tudi v letih 1936 in 1938.
Kaj drugega je svastika kot totalitarni simbol, torej povsem primerljiva z rdečo zvezdo. Takšni totalitarni simboli nimajo kaj dosti skupnega z originalnim izvorom praznika dela, ki je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik. Totalitarni režimi so praznik, tako kot vse drugo, preprosto ukradli in ga zlorabili v svoje krvave namene.
A. G.