Komaj smo v Sloveniji razčistili, koliko je stara Slovenska vojska – njeno pravo starost, tj. 28 let, je potrdil celo predsednik države Borut Pahor, že se pojavljajo nastavljene špekulacije, koliko je stara slovenska policija. Tudi o tem ni nobenega dvoma, o čemer je spregovoril tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter strnil, da bi bilo najbolje, če bi “s hvaležnim spominom praznovali tisto, kar smo od maja 1990 skupaj storili v dobro demokratične in samostojne Slovenije. Takrat se nismo spraševali, kdo je policaj in kdo vojak, ampak kaj moramo storiti za obrambo domovine in njenih ciljev.”
Poslanec v Evropskem parlamentu in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pravi, da je bilo vprašanje nastanka slovenske vojske pred nedavnim resnicoljubno in verodostojno razčiščeno. Konec koncev je o tem, da med nekdanjo Teritorialno obrambo Socialistične republike Slovenije in Slovenske vojske ni kontinuitete ter da je Slovenska vojska stara 28 let, spregovoril tudi predsednik države in vrhovni poveljnik SV Borut Pahor. “Jasno je, da TO SRS, ki je na dan izvolitve prve demokratično izvoljene slovenske vlade predala svoje orožje jugoslovanski armadi, ni mogla biti in ni bila sila, ki je Slovenijo obranila pred vojno agresijo. V vojni za Slovenijo smo zmagali, ker smo pravočasno razvili obrambno silo,” je prepričan Peterle.
Kako pa je s slovensko policijo? Ta je “v osnovi toliko stara kot slovenska vojska,” pravi Peterle ter dodaja: “Od 17.5.1990 je bila del istih obrambnih priprav in v službi demokratično določenih političnih ciljev nove oblasti, ki so bili decembra istega leta še plebiscitno potrjeni.”
Stara policija ni čakala, da podpre osamosvojitev
Kdaj se je slovenska policija preimenovala in kdaj je s kap snela reče zvezde, je za predsednika osamosvojitvene vlade RS drugotnega pomena. Pomemben je namreč njen namen. “Diskontinuiteta, prelom, je v tem, da je služila novemu namenu, in ne več enopartijski oblasti,” pravi Peterle in dodaja: “Slovenska policija, vsi njeni takrat domoljubni in demokratično delujoči člani, so lahko ponosni na svoj edinstven delež pri osamosvojitvi. Ne vidim pa nobenega smisla v poskusu njenega podrejanja interesom in razlagam, ki jo hočejo potisniti v vlogo, ki je ni odigrala. Policija v starem režimu vsekakor ni čakala v rezervi, da podpre osamosvojitev. Dokaz za to je tudi obnašanje takratnega republiškega sekretarja Tomaža Ertla, ki z novim sekretarjem sploh ni hotel opraviti primopredaje.”
Peterle na koncu strni, da bi bilo najbolje, če bi “s hvaležnim spominom praznovali tisto, kar smo od maja 1990 skupaj storili v dobro demokratične in samostojne Slovenije. Takrat se nismo spraševali, kdo je policaj in kdo vojak, ampak kaj moramo storiti za obrambo domovine in njenih ciljev.”
M. S.