“Rajski dokumenti” potunkali kraljico Elizabeto, v Sloveniji pa Delo z afero prikriva pranje denarja v NLB

Foto: epa

Nedavno razkritje t. i. “rajskih dokumentov” (Paradise papers) je ponovno postreglo s kar nekaj znanimi imeni, ki naj bi svoje premoženje skrivali v davčnih oazah. Imena več kot 210 politikov in več kot 50 držav se pojavljajo v dokumentih, ki imajo za kar 1,4 terabajta podatkov. Med njimi je tudi britanska kraljica Elizabeta. V Slovenijo se v zgodbo ponovno vpleta časopisna hiša Delo, ki v naslednjih dneh že obljublja razkrivanje slovenskih zvenečih imen. Zanimivo, da ta napoved prihaja prav na dan, ko bo v državnem zboru potekalo zaslišanje glede bančne luknje, kjer se ne bodo mogli izogniti vprašanju glede milijardnega pranja v NLB. Prikrivanje in pometanje pod preprogo se tako neutrudno nadaljuje, kar še dodatno dokazuje, da je časopisna hiša na strani globoke države, ki je pripomogla k prepovedanem pranju iranskega denarja.

Najnovejši dokumenti, ki so praktično nadaljevanje panamskih dokumentov, izvirajo iz dveh storitvenih podjetij Appleby in Asiaciti Trust v davčnih oazah na Bermudih in v Singapurju in iz 19 poslovnih registrov, ki so vmesne postaje v svetovni sivi ekonomiji. Od neznanega vira je dokumente dobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, ki jih je nato posredoval več kot 380 novinarjem v 67 državah.

Skrivne davčne oaze politikov in bogatašev
Zgodba, afera oziroma razkritje teh slavnih dokumentov je vsekakor zanimiva za na primer Britance, saj razkrivajo, da naj bi celo kraljica Elizabeta II. imela milijone funtov v davčnih oazah. Kot še poroča STA, razkriti dokumenti kažejo, kako globoko se prepleta finančni sistem davčnih oaz s sovpadajočimi svetovi političnih igralcev, premožnih posameznikov ter korporacijskih velikanov, kot so Apple, Nike, Uber in druga globalna podjetja, ki se z ustvarjalnimi knjigovodskimi postopki izogibajo plačevanju davkov.

Foto: Arhiv Nova24TV.

Prikrivanje ene od največjih afer v Sloveniji
Da so določena pravila za superbogate in druga za ostale, kar se tiče plačevanja davkov, je jasno, in tudi v Sloveniji moramo temu posvečati pozornost. A trenutno bi se morali veliko bolj aktivno, tudi mediji, ukvarjati z zgodbo o milijardnem pranju iranskega denarja v NLB, ki je škandal brez primere.

Časnik Delo je že napovedal, da bo v prihodnjih dneh objavljal slovenske zgodbe, ki so jih njihovi novinarji odkrili v rajskih dokumentih. Dnevno bodo tako postregli z zgodbami iz davčnih oaz, medtem pa pozabljajo na eno od največjih afer, ki se dogaja praktično na njihovem pragu. Poročanju o pranju iranskega denarja praktično niso posvečali nobene pozornosti, tako kot niti ostali osrednji slovenski mediji ne. Zgolj suhoparna poročila in povzemanja. Celo pisanje o tem, da pranja denarja ni bilo. Če bi se tako intenzivno posvečali raziskovanju te afere, kot se posvečajo interpretaciji dokumentov, ki so jim bili dani v roke, bi bila slika popolnoma drugačna. Tako pa se težko znebimo občutka, da želi nekdo vse skupaj enkrat za vselej pomesti pod preprogo.

B. V.