Hrvaška meni, da je arbitraža zaradi kršitev Slovenije neveljavna!

Foto: STA

Na Novi24TV smo se seznanili z diplomatsko noto, ki jo uradni Zagreb razširja po svetu in na takšen način prepričuje države, naj se po težko pričakovani četrtkovi razglasitvi arbitražnega sodišča ne postavijo na slovensko stran, ki ves čas ostaja pri svojih napovedih, da mora Hrvaška arbitražo spoštovati. Hrvaški dokument, ki so ga prejele vse članice Evropske unije, je močan v točki, kjer izstop iz arbitražnega sporazuma argumentira z obrazložitvijo, da je Slovenija pravzaprav sama priznala kršitev arbitražnega sporazuma, saj sta arbiter Jernej Sekolec in agentka slovenske vlade Simona Drenik prostovoljno odstopila. Toda v hrvaški diplomatski noti manjka obrazložitev, da je arbitražno sodišče kršitev obravnavalo in ocenilo, da je sicer resna, vendar ne v tolikšni meri, da bi sodišče zaradi tega izgubilo legitimnost in zato ne bi moglo nadaljevati dela. Hrvaška sicer v omenjenem dokumentu zdaj, ko je po njenem arbitraža “propadla”, vabi k nadaljnjim bilateralnim razgovorom, da bi sosedi našli skupni jezik.

Naj spomnimo. Odločitev arbitražnega sodišča, od katerega je Hrvaška leta 2015 enostransko in samovoljno odstopila, bo znana v četrtek, 29. junija, med 14. in 16. uro jo bo prebral glavni sodnik Gilbert Guillame. Hrvaških predstavnikov sicer ne bo v sodni dvorani Stalnega arbitražnega sodišča v Den Haagu, saj je Sabor pred dvema letoma po izbruhu prisluškovalne afere sprejel odločitev, da naša južna soseda odstopi od pogodbe, ki jo je s Slovenijo podpisala leta 2009 v času Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.

Poročali smo že, da uradni Zagreb odločitev jemlje kot “mrtev list papirja”, zato temu ne želi posvetiti nikakršne pozornosti. A to ne pomeni, da se s tem ne ukvarjajo hrvaški mediji, ki so pred dnevi senzacionalistično poročali o besedah Dimitrija Rupla, ki jih je izrekel za Novo24TV, da bi morala Slovenija svoje teritorialne vode zaščititi z ladjo Triglav, če bi še naprej prihajalo do ribiških in policijskih incidentov v Piranskem zalivu.

Foto: Nova24TV.

Zagreb: Meja je bilateralna zadeva dveh držav, tako naj tudi ostane
Uradni Zagreb pa je očitno vendarle zaskrbljen zaradi prihajajoče sodbe, saj v teh dneh državam po svetu pošilja svojo verzijo zgodbe v t.i. diplomatski noti z naslovom “Napačna slovensko-hrvaška arbitraža”. Hrvati pišejo, da je Slovenija kršila najbolj osnovna pravila mednarodnega prava, ki velevajo, da mora biti odločitev tretje strani popolnoma neodvisna, nepristranska in zaupna. Zato po mnenju Hrvaške potek morske in kopenske meje med državama ostaja nedoločen. “To je bilateralna stvar dveh neodvisnih držav in tako bi tudi moralo ostati,” je zapisano v dokumentu.

V diplomatski noti Hrvati sporočajo svetu, da od Slovenije absolutno pričakujejo, da po razglasitvi sodišča ne bo ravnala enostransko, saj mora situacija na meji ostati takšna, kot do zdaj. Torej – do nadaljnjega naj ostane “status quo.” Hrvati še menijo, da bi morala biti Slovenija kot članica EU in Nata motivirana, da s Hrvaško doseže sporazum, tako kot je bila Hrvaška motivirana za reševanje spora pred arbitražnim sodiščem, “preden je Slovenija manipulirala njegovo odločitev”.

Foto: Nova24TV.

Bo odločitev arbitražnega sodišča res ugodna za Slovenijo?
V času prve Janševe vlade je tedanja slovenska pogajanja s hrvaško stranjo, njen predstavnik je bil Davorin Rudolf, vodil Miha Pogačnik, a je potem na oblast prišla Pahorjeva vlada, ki je zrušila vse napore in prizadevanja svojih predhodnikov, da bi se končno rešilo vprašanje slovensko-hrvaške meje. Pogačnik je že prejšnji teden za Nova24TV priznal, da ni prepričan, da bo odločitev arbitražnega sodišča sploh dobra za Slovenijo. Po njegovem je bolj zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo z izvajanjem sporazuma, če bo Hrvaška stala za svojo odločitvijo zaradi “grobe kršitve postopkov s slovenske strani”. Tudi, če bi bila odločitev dobra za Hrvaško, je po mnenju Pogačnika sosedje ne bi spoštovali, saj bi to pomenilo, da njihova politika ni konsistentna.

Pogačnik meni, da je arbitraža po mednarodnem javnem pravu zdaj tako ali tako nična, saj se ne sme vplivati na sodnika in ob tem pričakovati, da bo nasprotna stran sodišče jemala za legitimno. “Osebno mislim, da bo situacija izjemno zanimiva in da bosta obe državi zaradi arbitraže še v velikih težavah. Slovenija bo imela težavo, če v odločitvi ne bo priznanega celotnega Piranskega zaliva, saj je to ustavno vprašanje in ker smo to v ustanovitvenih aktih tudi jasno zapisali. Slovenija bo imela velike težave z uveljavitvijo te sodbe. Moral se bo pojaviti nekdo tretji z rešitvijo, ki bi bila sprejemljiva za obe smeri,” nam je razložil Pogačnik.

Foto: SDS. Milan Zver.

Milan Zver: S Hrvati moramo ostati v dobrih odnosih, če želimo implementirati odločitve sodišča
Danes pa smo govorili tudi z evropskim poslancem Milanom Zverom, ki poudarja, da implementacija katerekoli odločitve arbitražnega sodišča tako ali tako zahteva sodelovanje z Republiko Hrvaško, zato bi bilo kakršnokoli napenjanje mišic z ene ali druge strani kontraproduktivno. “S Hrvati bo potrebno poiskati skupni jezik, sicer pa pričakujem pozitivno razsodbo za Slovenijo v točki, ki je prioriteta, to pa je stik z odprtim morjem. Menim tudi, da implementacija v tem primeru ne bo pretirano težka, ker že zdaj “de facto” obstaja. Doslej nismo imeli nobenih težav s Hrvaško pri prehajanju slovenskih ladij,” je med drugim povedal Zver.

Sicer je vredno izpostaviti, da Slovenija odločitve arbitražnega sodišča ne bo nujno sprejela. Če bi se zgodilo, da naša država ne bi dobila stika z mednarodnim morjem in s tem ne statusa pomorske države, namreč to ne bi bilo v skladu z odločitvijo slovenskega parlamenta in slovenskimi nacionalnimi interesi.

Predstavnik SDS v Evropskem parlamentu sicer poudarja, da so za Slovenijo ključne tudi nekatere kopenske točke, kot je Trdinov vrh, nad katerim je v času slovenske osamosvojitve vojska prevzela kontrolo od jugoslovanske armade in hkrati kasneje pomagala tudi Hrvaški v njenem boju za neodvisnost, zlasti z informacijami. “Kasneje je Trdinov vrh postal problem kot nerešena mejna točka. Levica ga je hotela podariti Hrvaški, a smo tam k sreči okrepili vojaško enoto, da se to ni zgodilo,” je še povedal Zver.

Odločitev arbitražnega sodišča sovpada z začetkom turistične sezone na Hrvaškem, kamor se vsako leto odpravi več kot milijon Slovencev. Če pa bi slučajno prišlo do kakšnega političnega konflikta, pa bi verjetno veliko Slovencev ostalo doma. V takšnem primeru bi po mnenju Zvera slovenska vlada morala ponuditi svoje turistične destinacije tudi slovenskim turistom, ne samo tujcem. “V vsakem primeru pa upam, da ne bo prišlo do nobenih incientov. S Hrvati moramo ostati v dobrih odnosi, da bi lahko implementirali odločitve sodišča!”

L. S.