Razkrivamo, kateri del telesa vzamejo žrtvam Hude jame za identifikacijo

Kosti so nem, vendar zgovoren dokaz krutega zločina (Foto: STA)

Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev določa, da se identifikacija posmrtnih ostankov opravi na podlagi ustnih, pisnih in materialnih sredstev, drugi odstavek 10. člena tega zakona pa napotuje na odvzem vzorcev DNK. Pa ste se kdaj vprašali, kako to izgleda?

Odvzem vzorcev DNK naj bi pristojne osebe vzele za namere morebitne naknadne analize. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da so bile v postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letih 2015 in 2016 DNK-identifikacije opravljene redko oziroma le v primeru posmrtnih ostankov, za katere se je upravičeno domnevalo, da je njihova identiteta znana.

Vzorce hrani Policija
Prav na primeru Huda jama pa je Komisija Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč oblikovala stališče in prakso, da se vsem prekopanim žrtvam iz prikritih vojnih grobišč vzame vzorec genskega materiala za morebitno nadaljnjo identifikacijo, če bo ta mogoča. “Postopek izvaja Nacionalni forenzični laboratorij Policije, ki vzorce tudi ustrezno hrani. Govorimo torej o vzorčenju, pripravi vzorcev za morebitne nadaljnje analize in ne o identifikaciji žrtev,” so zapisali na pristojnem ministrstvu.

Žrtve se pokoplje brez ene kosti
Med ljudmi pa so se pojavile govorice, da naj bi žrtve iz Hude jame v Parku spominov v Dobravi pokopavali brez ene noge, kar smo povprašali tudi nekatere člane Komisije. Pavel Jamnik nam je povedal, da “zaradi nepravih uporabljenih pojmov lahko nastane pri teh zelo občutljivih zadevah pri ljudeh, ki so v to čustveno vpleteni, neprava podoba oziroma nezadovoljstvo z delom Komisije. Tisti trenutek ste si vsi, ki ste to slišali, predstavljali, kaj pomeni ena noga, ampak v resnici gre samo za to, da se žrtve pokopljejo brez ene kosti, saj ta kost omogoča oziroma bo omogočila DNK-analizo, če bo potrebno. In to je popolnoma nekaj drugega, kot je pa ena noga.”

Dejstvo torej je, da so žrtve Hude jame v Dobravi pokopane brez stegnenice v desni nogi.

Top odkritje Komisije: “Nek predmet je mogoče uporaben za identifikacijo.” 
Jamnik je še dodal, da so do sedaj ugotovili, da so v Hudi jami nedvomno žrtve, ki niso slovenske nacionalnosti, in tudi žrtve, ki so slovenske nacionalnosti: “Kaj več se ta trenutek o novih žrtvah ne da reči oziroma bi bilo neodgovorno. Pojavljanje v javnosti točnega števila slovenskih žrtev, točnega števila žrtev druge nacionalnosti, pripadnosti enotam, civilistom … – to je popolnoma neodgovorno, dokler se dela ne končajo in niso vsi predmeti, ki so najdeni, analizirani. Lahko pa rečem, da se je v Hudi jami našel nek predmet, ki nedvomno pripada slovenskim žrtvam in ki je mogoče uporaben za identifikacijo.” 

“Več kot to eno nogo nobenemu ne moremo vrniti”
Na vprašanje o tem, ali žrtve pokopavajo brez ene noge, pa je odgovoril tudi Jože Dežman, ki je rekel, da nam bo “pokazal, kaj to pomeni tista vaša ena noga”. “Iz brezna pri Konfinu 1 (Kočevski Rog, op. p.) je 88 imen znanih žrtev, od tega je 62 Slovencev, 24 Hrvatov in 2 Srba. Od 62 slovenskih žrtev se je nekaj nad 30 družin odločilo za identifikacijo. 14 družin se je odločilo za pogreb v družinskem grobu, ostali pa so izrazili željo, da se jih pokoplje v skupnem grobu. Ravno tako potekajo sestanki v Ribnici in Dolenji vasi glede žrtev iz jame Žiglavica, kjer so se sorodniki tudi odločili za skupen grob. Več kot to eno nogo nobenemu ne moremo vrniti,” je dejal Dežman.

“Strašno veseli bomo, če bomo 10 ali 20 odstotkov teh ljudi identificirali”
Dežman pa je še dodal, da je kot član te Komisije srečal že okrog 30 tisoč usod žrtev povojnih pobojev. “Upal bi si reči, da dvomim, da je toliko pogovorov s svojci žrtev kdo v tej deželi opravil. Na Radiu Ognjišče sem nekaj dni nazaj objavil poziv svojcem žrtev iz grobišč; okrog 100 domnevnih svojcev žrtev čakamo. Pogovor sem imel z dvema, na poziv žrtev pa se ni javil čisto nihče,” je dejal in dodal še, da bomo to zabetonirano tabuizirano in zamolčano zgodovino dvignili tudi na družinski ravni, če bomo povedali, da Slovenija koraka po novi poti, kjer bo poskušala tem ljudem vrniti človeško dostojanstvo. “To pomeni, da bomo strašno veseli, če bomo 10 ali 20 odstotkov teh ljudi identificirali,” je še zaključil Dežman.

Marjanca Scheicher