Veno Karbone je psevdonim kolumnista, ki je imel v času osamosvajanja in vojne vihre svojo rubriko v časniku Dnevnik. Njegova pisanja so bila in usmerjena proti osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in gospodarsko protislovensko naravnana. Ključni možje slovenske osamosvojitve so kar nekaj časa ugotavljali, kdo se skriva za psevdonimom Veno Karbone, dokler niso uvideli, da se za tem lažnim imenom skriva Neven Borak, ki je bil takrat svetovalec predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana.
“Nekomunizem? Ne, hvala,” je Veno Karbone alias Neven Borak pisal zgolj šest dni pred zgodovinskim trenutkom osamosvojitve Slovenije v svoji kolumni, v kateri je opisoval, kako se ruši jugoslovansko gospodarstvo, ki je že stopilo na pot liberalne in tržne ekonomije. V komentarju z naslovom ‘Katastrofa’ pa je za Demosove voditelje, ki so pripravljali osamosvojitev, dejal, da “bo samo še vprašanje časa, kdaj nam bo Washington Post sporočil, da smo kljub vsem tako imenovanim dosežkom v bistvu samo ena od balkanskih mutacij”.
Neven Borak je sedaj univerzitetni profesor ekonomije na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV), Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) in Fakulteti za družbene vede (FDV). Prav tako je bil direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in svetovalec nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki ga je v svojih kolumnah sicer rad kritiziral. Nekdanji publicist Financ Stanislav Kovač je Kranjca in Boraka označil za sprevržen par, “saj je Kranjec jeseni 2009 soglašal z imenovanjem neučinkovitega direktorja ATVP Boraka za svetovalca za bančni nadzor, medtem ko Borak kot vodja ATVP ni nikoli javno razkril neustreznega nadzora centralne banke nad bančnim kreditiranjem prevzemnih poslov”.
Sin srbskega skrajneža
Kot je razvidno iz dokumentov vojaške obveščevalne službe, je Neven Borak sin jugomajorja Obrada Boraka in je bil takrat zaposlen v predsedstvu republike Slovenije, kjer je svetoval Milanu Kučanu. Po ugotovitvah vojaške obveščevalne službe, je bil Obrad Borak redno – večkrat na dan – v kontaktih s svojim sinom, ki mu je izdajal politične informacije o namerah vlade in predsedstva, ta pa jih posredoval in obveščal preostalo JLA. Družina Borak naj bi prišla v Slovenijo okoli leta 1970. Obveščevalna služba je preko vira ugotovila, da je Obrad Borak znan kot srbski skrajnež, ki “v okviru družine ne dopušča drugačnega jezika kot srbskega in govori striktno srbsko tudi s svojim vnučkom”.
Obrad Borak je bil v času osamosvajanja Slovenije od doma pogosto odsoten, “ko pa pride domov izkazuje ogorčenje in razočaranje nad razvojem političnih dogodkov v Sloveniji. V teh ocenah ga podpira tudi njegov sin Neven,” so ocenili v vojaški obveščevalni službi.
M. P.