“Strah me je.” – “Kaj naj storim, če me ponoči, ko se pred 23. uro vračam iz službe po tej samotni poti, obkoli množica migrantov?” – “Pes na dvorišču se ponoči zaletava kot nor in ne neha lajati. Tega prej ni bilo.” – “Sosed se zelo boji, da mu bodo zažgali leseno brunarico.” – “V gozd sami ne gremo več, strah nas je.”
To je le nekaj stavkov, ki so jih v preteklih dneh ob našem obisku izrekli domačini v krajih neposredno pod Gorjanci. Njihove izjave so zelo podobne tistim, ki smo jim bili priča tudi v belokranjskih vaseh. Prehodi ilegalnih migrantov čez Gorjance se namreč občutno krepijo. Poti je več. Ena od njih gre čez Trdinov vrh proti Šumečemu potoku pri Gabrju in nato naprej proti Velikim Brusnicam. Nekateri se na poti od Trdinovega vrha preusmerijo tudi na Veliki Cerovec. Poti drugih pa so usmerjene prek Šentjerneja, Kostanjevice in niže, Oštrca, vse do Gadove Peči.
Domačini opozarjajo na tihotapce
O migrantih domačini sprva zelo neradi govorijo, saj jih je strah napadov njihovih zagovornikov, odprejo pa se šele po daljšem pogovoru. Med drugim potrdijo že dlje časa znano dejstvo, da so ilegalni migranti vodeni. Tiste prek Trdinovega vrha spodbujajo italijanski tihotapci. Slednje migranti po prečkanju Gorjancev največkrat počakajo pri Šumečem potoku pri Gabrju. Neučakani gredo proti Brusnicam, vendar jih tu domačini že bolj zaznajo in pokličejo policijo. Domačini v Šentjerneju in Kostanjevici na Krki pa kot tihotapce omenjajo tudi druge, med njimi so po navedbah domačinov tudi Romi, ki zelo dobro poznajo gorjanske poti.
Na šentjernejskem in kostanjeviškem delu je gozdni teren s številnimi gozdnimi potmi idealen za skrivališča in potovanja migrantov. Domačin Martin iz Šentjerneja nam tako razkrije, da se spuščajo tudi prek Javorovice, to je najviše ležeče vasi v občini. V tej vasi so pred nedavnim po njegovem pripovedovanju ukradli avtomobil in se odpeljali z njim. Ali ga je lastnica, ki se ukvarja tudi s kmečkim turizmom, dobila nazaj, ne ve.
Vlom v zidanico, potrebna dezinfekcija prostorov
Kraj je po pripovedovanju domačina zelo pretresel tudi vlom v počitniško hišo oziroma zidanico v lasti vsem znanega Milana K., upokojenega policista iz Gornjega Vrhpolja. Ta ima zidanico na Novi gori, neposredno nad domačim krajem. Prejšnji teden so štirje migranti vlomili vanjo. Na srečo jih je opazil sosed, tako da je bil lastnik v zidanici še pred policisti. Ker gre za znanega podpornika stranke SD in poveljnika t. i. partizanske čete, ki se na različnih proslavah rad postavi v partizanski opravi, tudi s puško na ramenih, so domačini željno pričakovali njegov odziv. Naš sogovorec Martin pa pravi, da je Milan K. krajanom hitel razlagati, da gre za migrante, ki so samo lačni in žejni. Vendar pa domačinom ni ušlo, da je kot lastnik zidanice od policije zahteval dezinfekcijo svojih prostorov. Štiri migrante je policija tudi odpeljala.
Pri skupini našli 30 kg zamrznjenega mesa
Janez, domačin s kostanjeviškega konca, pa navaja, da migranti iščejo tudi električno napeljavo za polnitev mobilnih aparatov. Povedal nam je, da so pred kratkim pri skupini ilegalnih migrantov našli kar 30 kilogramov zamrznjenega mesa. »Iz Afrike ga verjetno niso prinesli,« dodaja domačin, ki nam pokaže tudi poti, po katerih se migranti spuščajo z Gorjancev. Pove še, da ga je strah tudi za živino, ki se pase na ograjenih pašnikih. Sosed se boji, da mu bodo migranti zažgali leseno brunarico ob poti in mu nenehno naroča, naj pazi še na to. Dodaja, da nekoliko više, tik pod državno mejo na Gorjancih, v hiši sam prebiva ostareli domačin, ki ga je zelo strah. Pove, da je više v gozdovih že opaziti odvržene obleke in druge odpadke, ki ostajajo za migranti, in se temu čudi. Zaveda se sicer, da jih od tam naprej odpeljejo, navsezadnje na poteh opažajo povečano število neznanih vozil − tudi kombijev, med njimi celo takšnega, ki ima na zadnjem delu registrsko številko s krškimi oznakami, spredaj pa z ljubljanskimi. Kombiji imajo stekla, zakrita bodisi z lepenkami ali kako drugače. Drugi domačin pove, da so podobne kombije opazili tudi po poti ob izviru potoka v šentjernejskem delu pod Gorjanci. Opozorijo tudi, da so policisti pred osnovno šolo v Kostanjevici na Krki v posebni akciji prijeli več migrantov, učenci pa so to spremljali iz učilnic.
Sprašujejo se, kaj sploh lahko naredijo sami
Iz pogovora z domačini je razvidno, da pazljivo spremljajo stanje v državi, povezano z migranti. Čeprav se zavedajo, da so bile informacije, da je bila ugrabitev 79-letnika v Beli krajini izmišljena, lažne, pa vseeno s kančkom upanja iščejo potrditev, da je bilo to vendarle res. To bi jim olajšajo dnevno življenje. Ko skupaj ugotovimo, da je bila ugrabitev resnična, hitijo razlagati svoje varnostne ukrepe. Hkrati se sprašujejo, ali so ti sploh pravi in smiselni.
Naši sogovorci navajajo, da razumejo, da ljudje v mestih ne morejo razumeti tega, kar oni doživljajo. Hkrati se sprašujejo, kaj je rešitev. Ali naj se odselijo? Hkrati pa z vlažnimi očmi hitijo razlagati, kako kosijo, obdelujejo in ohranjajo ta košček dežele pod Gorjanci, kjer nadaljujejo tradicijo svojih prednikov.
Policija je premalo, potrebna je vojska
Domačini so nam tudi razkrili, da srečujejo policijo, da se ta večkrat pelje po glavnih poteh po Gorjancih. Tudi obmejna policija je pogosto navzoča. Ob večerih nad Gorjanci opazijo tudi kakšen prelet vojaških helikopterjev. Vendar v en glas dodajajo, da je vse to premalo. Poti čez Gorjance je ogromno, migranti se z lahkoto umaknejo, skrijejo ali gredo po vzporedni poti. Tudi ograja na meji ni smiselna. Meja čez Gorjance je preveč razgibana, bilo bi predrago, da bi postavili ograjo na celotnem območju, navsezadnje pa ograjo lahko prerežejo. Edina rešitev, ki jo vidijo, je navzočnost vojske na meji in vpoklic vojaških rezervistov, ki naj bi ji pomagali.