V začetku meseca februarja so v društvu očetov DOOR v Državnem zboru RS organizirali predstavitev problematike pristranskih sodno-socialnih postopkov v ločitvenih pravdah. Pobudo za predstavitev z naslovom “Kaj je največja korist otrok ob ločitvi” je v mali dvorani podprl tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je zbrane uvodoma nagovoril, svoje mišljenje pa so predstavili tudi profesorica antropologije dr. Vesna Godina, socialna strokovnjaka Andrej Perko in Matej Zaplotnik ter predsednik društva DOOR Iztok Ivančič. Na javnem dogodku so bili prisotni tudi mediji, med očeti, ki so prišli opozorit, da je odtujevanje otrok v Sloveniji zelo resen problem, pa je bil tudi nekdanji partner ministrice za delo Anje Kopač Mrak, ki smo ga opazili v prvi vrsti. Kaj je počel tam, če pa ministrica v medijih javno zatrjuje, da imata z bivšim partnerjem urejeno skrbništvo nad otroki?
V intervjuju za tabloidno revijo Story se je Kopač Mrakova pred dvema letoma dotaknila tudi ločitev, v katerih so lahko največje žrtve otroci. “Najbolje je, če se odrasli, institucije zmenijo med sabo. Tudi v ločitvenih zadevah odrasli nismo sposobni narediti ločnice, ki je najboljša za otroka. Matere na primer kdaj pozabijo na interese očetov otrok, nekdanjih partnerjev. Težko je obdržati distanco,” je takrat dejala in se v nadaljevanju navezala tudi na svojo družino. “Z očetom mojih otrok sva sicer ločena, a tudi on pomemben del časa preživi z otrokoma,” je zatrjevala. Njun sin je sicer star 12 let, hčerka pa šteje 18 let.
A na Nova24TV smo se dokopali do drugačnih informacij. Na posnetku v državnem zboru se je namreč pojavil tudi bivši partner Anje Kopač Mrak, ki je sedel v prvi vrsti in poslušal predavanje strokovnjakov. Po naših informacijah je razočaran, ker mu bivša žena, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, vse bolj omejuje stike z njunimi otroki. Bivši partner se sicer medijsko ne želi izpostavljati in dajati kakršnih koli izjav, ministrica pa se na povabilo v oddajo Drugorazredni ni odzvala. Iz njene službe za odnose z javnostjo so namreč po elektronski pošti sporočili, da se je odločila, da v oddaji ne bo sodelovala.
Feminizacija sodišč čedalje večji problem?
V oddaji Drugorazredni smo o težavah očetov, ki se na centrih za socialno delo in družinskih sodiščih soočajo z odtujevanjem otrok, prvič poročali že lani septembra v premierni epizodi. Skupni imenovalec je feminizacija sodišč, kjer sodijo večinoma ženske in odločajo v prid žensk, po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov vseh otrok pristane v skrbništvu mater. A socialni pedagog Matej Zaplotnik opozarja, da se k njemu po pomoč zatekajo tudi matere, takšnih je približno četrtina, ki mu potožijo, da jim očetje omejujejo stike z otroki.
Kaj je o feminizaciji in zakaj sodijo samo še ženske sodnice povedal Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, si oglejte na spodnji povezavi:
Vse zgodbe očetov, ki so se obrnili na našo oddajo, so si med seboj pravzaprav zelo podobne. Družinskemu sporu je sledila umazana bitka za otroke. Lažno obtoževanje o nasilju v družini, pretepih, posilstvu. Policija napiše zapisnik. Nikoli ničesar ne dokažejo. A zgodba partnerke je dovolj, da centri za socialno delo in družinska sodišča ravnajo v prid ženske. Borutu Remcu je mati z otroki prebegnila v varno hišo, potem ko je večkrat na policijo podala lažno prijavo o nasilju v družini. Drago Stezinar je ostal brez dobro plačane službe, partnerka se je odločila, da mu ne bo priskočila na pomoč, zakon je razpadel. Na sodišču je protestiral proti lažnim obtožbam partnerke, sodnica ga je preprosto razglasila za psihopata. Danes ima stike s hčerjo samo prek elektronske pošte, s sinom pa enkrat tedensko.
Podobno težavo ima tudi Senad iz Nove Gorice. Ko smo bili novembra nazadnje pri njem, je želel ostati anonimen. Njegova otroka živita s človekom, ki je zagrešil hladnokrven umor in 12 let odsedel v zaporu. Vse zato, ker je to novi partner matere njegovih otrok. Senad se s tem ne more sprijazniti, strah ga je za otroke, ker je na to opozarjal center za socialno delo, so mu omejili stike na eno uro na teden. Ko človek preleti morilčev profil na Facebooku, mu hitro postane jasno, da so Senadove skrbi neupravičene. Zakaj se je torej odločil za nastop v medijih?
CSD sodišču kar sam od sebe predlagal kazen v višini 15 tisoč evrov, če obupani oče zgodbo predstavi v medijih
Senadu je novogoriški CSD celo grozil s hudo finančno kaznijo, če zgodbo spravi v medije. A zanj se po naši objavi zgodba morda vendarle obrača na bolje. Sodna izvedenka je spisala mnenje, da bi moral dobiti otroke nazaj, vsak drugi vikend in dvakrat na teden takoj po šoli do večera. Sodišče bo odločalo v 15 dneh.
Očetje se na sodiščih neuspešno borijo za stike s svojimi otroki. Posluha zanje socialne delavke in družinske sodnice nimajo, čas pa teče. Otroci se počasi odtujujejo, naši sogovorniki se bojijo, da z njimi nikoli več ne bodo imeli pristnega stika. Očitno jim preostane le še skupinska tožba na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na pomoč jim je priskočil nekdanji sodnik v Strassbourgu Boštjan M. Zupančič, ki opozarja, da je problematika izjemno resna. Zupančič upa, da se bo nabralo vsaj sto očetov, ki bodo tožili državo Slovenijo zaradi sistemskega problema diskriminacije očetov.
Bo torej šele evropsko sodišče, tako kot v zadevi izbrisani in številnih drugih, predramilo Slovenijo, da je na centrih za socialno delo in družinskih sodiščih nekaj hudo narobe, da se dopušča odtujevanje otrok? Naši sogovorniki se zavedajo, da so še daleč od tega, da bi dosegli svojo pravico. Da bi se zbližali z otroki, pa si neizmerno želijo že zdaj.
Zaveznikov za pravice očetov torej ni prav veliko. Zaveznike se lahko išče le na dveh področjih. Prvo je zakonitost in enakopravnost v smislu doslednega uresničevanja ustavne pravice obeh staršev do vzgoje in izobraževanja otrok. Drugo pa dokazovanje, da sta za otrokov razvoj potrebna oba starša.
Luka Svetina [povzeto po Drugorazredni]