Poslanska skupina SDS je od predsednika Komisije za nadzor javnih financ zahtevala sklic nujne seje glede vloge in odgovornosti vlade ter Banke Slovenije pri določitvi kapitalskega primanjkljaja pregledanih bank. Glede dokapitalizacije bank se navaja, da so bili slovenski davkoplačevalci oškodovani.
Poslanska skupina SDS je na predsednika Komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali vlogo in odgovornost vlade in Banke Slovenije pri določitvi kapitalskega primanjkljaja pregledanih bank na podlagi skrbnega pregleda in stresnih testov iz decembra 2013.
Kot so poslanci in poslanke SDS zapisali v zahtevi, so višina kapitalskega primanjkljaja bank, predvsem pa metodologija in podatki, uporabljeni za izračun tega primanjkljaja na podlagi skrbnega pregleda in stresnih testov iz decembra 2013, stvar številnih polemik med deležniki in strokovno ter širšo javnostjo. Finančne posledice metodologije in podatkov, uporabljenih za izračun kapitalskega primanjkljaja, so ogromne, saj se je na njihovi podlagi izvedla sanacija slovenskih državnih bank, ki je ob upoštevanju dokapitalizacije državnih bank v denarju in državnih vrednostnih papirjih, odpisu podrejenih instrumentov ter vrednosti prenosa slabih terjatev iz državnih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank, znašala preko 5 milijard evrov.
29. novembra 2013, tik preden je bil znan rezultat skrbnega pregleda in stresnih testov slovenskih bank s strani neodvisnih mednarodnih revizorjev, so v Državnem zboru RS takratne koalicijske stranke PS, SD, DeSUS in DL sprejele novelo zakona o javnih financah, s katero se je določilo, da vlada ni bila zavezana niti obvestiti državni zbor o sprejemu sklepa o pridobitvi kapitalskih naložb države zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema oziroma o večmilijardni dokapitalizaciji bank. Poleg tega je bila na izredni seji državnega zbora 14. 11. 2013 sprejeta novela Zakona o bančništvu, ki je dala pravno podlago za izbris imetnikov podrejenih finančnih instrumentov in ki naj bi jo skupaj pripravili vlada in BS.
Sanacijo slovenskih državnih bank je takratna vlada financirala z zadolževanjem pri mednarodnih finančnih posrednikih, in sicer po nerazumno visokih obrestnih merah – konec novembra 2013 je vlada izdala triletne državne obveznice po obrestni meri kar 4,85 odstotka letno, in to kljub temu da je imela možnost zadolževanja iz evropskega sklada po bistveno ugodnejših pogojih, kar so koristile vlade v drugih državah za namen reševanja težav svojih bančnih sistemov in kar je bil tudi predlog SDS. Floskulo o ubranitvi svoje suverenosti in preprečitvi prihoda tako imenovane trojke tako državljani še danes predrago plačujemo. V kolikor je bila zadolžitev za stroške dokapitalizacij v višini 3,4 milijarde izvedena po okoli 5-odstotni letni obrestni meri, iz sklada ESM pa bi se lahko zadolževali po okoli 1-odstotni obrestni meri, kar pomeni, da na leto plačamo za okoli 130 milijonov evrov več obresti, kot je potrebno.
Decembra 2013 je Banka Slovenije objavila rezultate skrbnega pregleda in stresnih testov, ki so bili podlaga za uvedbo treh ukrepov, in sicer prenosa slabih terjatev bank na DUTB, dokapitalizacije bank s strani države in odpisa podrejenih finančnih instrumentov. Kmalu po izvedenem odpisu so lastniki razveljavljenih delnic in podrejenih obveznic bank obtožili Banko Slovenije, da je pri izvedbi sanacije slovenskih bank prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank.
Še hujše so obtožbe o prirejanju kapitalske ustreznosti bank, ki je bila podlaga za odločitev Evropske komisije za dovoljenje za državno pomoč in izredne ukrepe Banke Slovenije. Ta naj bi izvajala pritiske na obe revizijski družbi, ki sta vrednotili kapitalsko ustreznost bank, da naj bi to vrednotenje opravile na način, da bi se izkazal negativen kapital bank. Pred revizijsko družbo naj bi se izognili odgovarjati tako, da naj bi navedli, da sta pri vrednotenju odstopili od veljavnih revizijskih standardov, Banka Slovenije pa kljub pozivom informacijske pooblaščenke noče razkriti metodologije, izračunov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris oziroma razveljavitev delnic in podrejenih obveznic saniranih bank.
Slovenski davkoplačevalci v državne banke prispevali preveč denarja
Zelo pomenljive so tudi obtožbe, da naj bi tako Banka Slovenije kot takratna vlada pristali na zelo negativne makroekonomske napovedi oziroma scenarije, ki so bili podlaga za izračun kapitalske ustreznosti bank in po katerih naj bi gospodarska rast padla za kar 10 odstotnih točk, kar se ni zgodilo. Posledica vsega tega naj bi bila, da so bile kapitalske potrebe bank izračunane bistveno previsoko, zaradi česar naj bi slovenski davkoplačevalci državne banke dokapitalizirali v previsokem znesku, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa so na tej podlagi izgubili svoje terjatve.
Do ugotovitev, da so slovenski davkoplačevalci državne banke dokapitalizirali v previsokem znesku, naj bi prišel v svoji študiji tudi ekonomist Velimir Bole. Njegova študija sicer ni dosegljiva javnosti. Vprašanje je, kdaj in kdo bo končno javno utemeljil finančno upravičenost in pravno pravilnost izvedene sanacije slovenskih državnih bank na podlagi skrbnega pregleda in stresnih testov iz decembra 2013.