Resnica o drugem tiru – kako bo Kučanovo omrežje pokradlo na stotine milijonov evrov

Omrežja, ki obvladujejo Slovenijo, potrebujejo za ohranjanje oblasti ogromno denarja. Najlažje se financirajo z megalomanskimi projekti, kot so izgradnja avtocest ali TEŠ 2. Ker pa je začelo denarja zmanjkovati, SDS pa ima vse več možnosti za zmago, so si omislili nov vir financiranja − to bo izgradnja drugega tira. Medtem ko mnogi strokovnjaki trdijo, da je ta tir mogoče zgraditi za 700 milijonov evrov, se je aktualna oblast odločila, da bo v projekt vložila 1300 milijonov evrov našega denarja. Da se mudi in da omrežja nujno potrebujejo denar, je potrdil tudi zadnji sekretar Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Jasno je dal vedeti, da drugi tir bo ali pa bo padla vlada.

Skrajno nenavadno je, da se nekdo, ki pravi, da je navadni upokojenec, tako angažira pri nekem projektu. Ne glede na ekonomsko neupravičenost projekta in na dejstvo, da ta projekt ni ključen za razvoj Luke Koper, je prvi stric iz ozadja jasno povedal, da drugi tir bo. Pa si poglejmo, za kako velik denar gre: za 1300 milijonov evrov bi lahko 65.000 delavcev prejemalo eno leto povprečno plačo, 16.250 mladim družinam bi lahko kupili dvosobno stanovanje ali ustvarili 20.000 delovnih mest.

Z nastopom aktualne vlade se je pričel projekt dražiti
O drugem tiru se je pričelo resno govoriti leta 1999, ko je bila narejena prva študija. Ta je ugotovila, da je gradnja nujna, ocenjena vrednost projekta pa je bila 456 milijonov evrov. Leta 2007 je prva Janševa vlada pripravila program izgradnje, predvidena cena projekta je bila takrat ocenjena na 700 milijonov evrov, od Evropske komisije pa smo že dobili odobrenih 289 milijonov evrov nepovratnih razvojnih sredstev.

Leta 2008 je vodenje vlade prevzel Borut Pahor, projekt je zastal in do leta 2012 je vrednost projekta zrasla na 1,3 milijarde evrov. Leta 2013 je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel ugotovil, da se da projekt zgraditi za 700 milijonov evrov, to je za enako vrednost, kot je bila načrtovana že leta 2007. Z nastopom vlade Mira Cerarja se je projekt začel dražiti, saj je končna vrednost narasla na 1,3 milijarde evrov. Če ekonomisti ocenjujejo, da je cena izgradnje v višini 700 do 800 milijonov evrov ekonomsko upravičena, pa cena 1,3 milijarde ni in nikakor ne more biti.

Ker je eden izmed glavnih razlogov za gradnjo drugega tira omogočiti hiter in kakovosten transport za Luko Koper, poglejmo, kako bi lahko Luka Koper financirala projekt. Povprečen čisti dobiček Luke Koper v zadnjih treh letih je 20 milijonov evrov. Če bi Luka Koper celoten dobiček vložila v izgradnjo drugega tira, bi za financiranje projekta v vrednosti 700 milijonov potrebovala 35 let. Če je vrednost projekta takšna, kot je predvidena sedaj, pa kar 65 let. Ob tem moramo poudariti, da v tem primeru Luka ne bi imela nobenih sredstev za razvoj in ne bi ustvarila nobenega dobička ter moral bi obveljati pogoj, da promet ne bi upadel, kar pa glede na svetovne trende in na četrto industrijsko revolucijo ni verjetno.

Gre za politično odločitev
Strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo drugačne in mnogo cenejše rešitve, kot je železniška povezava s Trstom, ki jih pripravljavci projekta niso resno preverili. Torej gre več kot očitno za politično odločitev, kar je potrdil tudi Milan Kučan, ki se je aktivno vključil in jasno povedal, da drugi tir bo. Ko to reče zadnji sekretar Zveze komunistov Slovenije, se to tudi zgodi. Kot pri vseh sedanjih velikih infrastrukturnih projektih, bomo tudi tega davkoplačevalci preplačali. Denar pa bo šel ponovno za vzdrževanje omrežij, ki iz ozadja vodijo našo državo.

Foto: STA

Foto: STA

Na problematično in aktualno tematiko je v sredo potekala oddaja Hobotnica z voditeljem Borisom Tomašičem, v kateri sta glede pomembnosti drugega tira in njegovega preplačila mnenji soočila nekdanji minister za infrastrukturo in promet Zvone Černač ter nekdanji predsednik uprave Luke Koper in državni sekretar v vladi Alenke Bratušek Gašpar Gašpar- Mišič.

Projekt je projektiran na dlan gradbene operative in politike
Černač je poudaril, da je tako pri tem projektu kot tudi pri ostalih, predvsem večjih projektih, nedvomno pomembno načrtovanje, projektiranje, pri sami izvedbi pa izvajanje ustreznega nadzora. “Kar se tiče nove proge Divače-Koper je treba povedati, da je bil ta projekt vrednostno ovrednoten na 1,3 milijarde evrov že pred nekaj časa. Ko se je začel iztekati avtocestni program, si je slovenska gradbena operativa, na čelu katere je bil Ivan Zidar, direktor SCT-ja, želela zagotoviti nek obseg poslov za naprej.” Poudaril je, da ni iz trte izvit stavek, da je bil ta projekt projektiran za gradbeno operativo, in ne za državo. “Tu je izvirni greh.”

Ivan Zidar (foto: STA).

Ivan Zidar (foto: STA).

Leta 2012 projekt po besedah Černača še ni imel gradbenega dovoljenja, niti še ni bila opravljena okoljska čezmejna presoja, ki jo je zahtevala Republika Italija. Zato je bila sprejeta odločitev, da se preveri ekonomska upravičenost tega projekta in tudi ostale možnosti, ki so še na voljo, da se zagotovi obvezna pretovorna pretočnost za potrebe Luke Koper za v prihodnje. “Časa je bilo dovolj. Leta 2013 sem, preden sem zapustil položaj, povedal, da je časa še dve leti, da se to naredi.” Žal se to v tem obdobju ni realiziralo. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano spomladi lani in sedaj smo priča scenariju, za katerega se bojim, da je eden najslabših izmed vseh možnih. Gre za nek megalomanski projekt, projektiran za 160 km na uro. Černač je poudaril, da za potrebe, za katere naj bi ta proga služila, tega ne potrebujemo. 90 odstotkov kapacitet te proge bo pretovor tovora, te hitrosti pa vlaki v tem segmentu ne dosegajo. “Projekt je prebogato projektiran, zahtevani so dodatni standardi, zaradi česar zraven dobimo obežni rob, s čim dobimo praktično dva tira, od katerih je uporaben eden. Bojim se, da se bo s projektom pričelo podobno kot v primeru TEŠ 6, kar je slabo. Gre za politični projekt, ki nima nobene zveze s tem, kar potrebujeta država in Luka Koper.”

Projekt drugega tira je po prepričanju Gašpar-Mišiča nujen za razvoj Luke Koper, nujen za razvoj države Slovenije, zaradi njenih geostrateških prednosti, ki nam tudi po naravni poti ponujajo, da uveljavimo geopolitično moč v regiji. Poudaril je, da če ne bomo izkoristili svojih potencialov, bodo to izkoristili naši sosedje in se bodo pridno razvijali, mi pa bomo nazadovali. “Ne glede na to, ali je to politični ali nepolitični projekt, vsi projekti v Sloveniji, ki so veliki infrastrukturni projekti, so dobili nekako pečat političnosti,” je povedal in dodal, da smo izgubili četrt stoletja zaradi prerekanj. “Dejstvo je, da imamo Luko Koper in da imamo potencial razvoja v severnem Jadranu, saj tam še ni gospodarskega središča, zato Luka Koper potrebuje redno povezavo s tržiščem.”

Gradbeni lobij je upravljal z državo
Drugi tir je samo kamenček v celotni verigi, ki ga načrtujemo in bi ga morali pospešeno izvajati, je povedal Gašpar-Mišič. “Sem za to, da sedaj, ko imamo gradbeno dovoljenje, izvedemo razpis in da dobimo izvajalca, ki bo ponudil pravo ceno. Vemo, da so bili mnogi projekti načrtovani z namenom, da se zadovolji gradbeni lobij, ki je takrat dejansko upravljal z državo, in da so bile takrat cene enkrat višje kot na mednarodnem trgu.” Poudaril je, da so tudi naši strokovnjaki vezani s politiko in dodal, da bi bil za to, da bi se dale potrebe države pod skupni imenovalec ne glede na to, kdo je na oblasti. “Če bi to upoštevali, bi bili država z veliko začetnico, tako pa se iz dneva v dan soočamo s problemi in se sprašujemo, kaj bo jutri in ali bo ta projekt sploh zgrajen ter s kolikšnimi sredstvi.”

Gašpar Gašpar-Mišič: “Skrbi me, da bi bilo 1,3 milijarde evrov namenjenih za enotirno železnico”
Gašpar-Mišič je podal prepričanje, da glede na to, da se ukvarja s projekti in pozna situacijo, meni, da je številka 700.000 evrov bolj realna kot pa znesek 1,3 milijarde evrov. Mednarodni razpis in pravilen popis del po njegovo predstavlja edino pravo pot, da bi izvedeli realno ceno. “Trg je edino merilo. Skrbi pa me, da bi bilo 1,3 milijarde evrov namenjenih za enotirno železnico. Menim, da je to zastarel način gradnje, biti mora dvotirna,” je rekel in dodal, da za tako obliko prometa ne potrebujemo proge, ki bi omogočala hitrost 160 km na uro. Današnje povprečje hitrosti med Koprom in Divačo je 26 km na uro, maksimalno 29 km/h in še vedno pripeljemo povprečno od 80 do 90 blagovnih kompozicij dnevno. Po njegovem mnenju potrebujemo dvotirno železnico, ki bi omogočala maksimalno hitrost 80 do 100 km na uro. “Če imamo sedaj projektiran projekt za 160 kilometrov na uro, ga je treba poenostaviti in mu dodati še en tir v vrednosti 700 milijonov evrov.”

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Pri načrtovanju infrastrukturnih projektov racionalen in realen
“Iz izkušenj bi dejal, da glede na to, kako je projektiran ta projekt, zanj ne bo dovolj niti 1,3 milijarde evrov,” je poudaril Černač. “Pri TEŠ 6 smo imeli popise, revizije in mednarodni tender, pa poglejte, kje smo pristali. Iz 700, 600 milijonov smo pristali na znesku 1,4 do 1,5 milijardi evrov. Kdo bo plačal to investicijo?” Rekel je, da bodo to vsi odjemalci električne energije, tako zasebniki kot gospodarstvo prek položnic. Izrazil je bojazen, da bo nekaj podobnega tudi pri novi progi Divača−Koper in da jo bodo nato plačali vsi, ki bodo registrirali avtomobil, po novem tudi kolo s 25 cilindri, in dodal, da drugih virov financiranja v tem primeru ni. “Zaradi tega je treba biti pri načrtovanju teh infrastrukturnih projektov racionalen, realen. Slovenija ne potrebuje samo nove povezave DivačaKoper, potrebujemo modernizacijo na pretežnem delu celotnega petega koridorja.”

Ko je bil ta projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in je bil še čas, da se ponovno preveri možnosti, ki so že bile nekoč na mizi, se žal to ni naredilo. Černač je podal prepričanje, da če je to res drugi tir, zakaj potem gradbena operativa ne zgradi še enega ob obstoječem? To bi bilo možno narediti za precej manjši znesek. Poudaril je, da že potekajo pogovori z Evropsko investicijsko banko, šlo bo za kredit, državna poroštva, na koncu pa bodo to odplačevali vsi davkoplačevalci. “Država ni tako bogata, da bi lahko pretirano veliko količino denarja namenila enemu projektu, treba se je zavedati, da Luka že sedaj veliko tovora prepelje po cesti.”

Delamo ferrari za potrebe srednjega razreda
Iz evropskega denarja je bilo po besedah Černača v perspektivi 2007−2013 namenjenih 300 milijonov evrov za modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper, česar nismo izkoristili. Rečeno je bilo, da bomo s tem denarjem bistveno povečali pretočnost te proge, kar se pa po njegovih podatkih ni storilo. “Bojda se je povečal pretok za deset vlakov, ampak glede na vložen denar, je to malo. Tukaj želimo delati ferrari za potrebe srednjega razreda, kajti glavna pretovorna kapaciteta je tovorna.” 

Po prepričanju Gašpar-Mišiča je imel vložek v modernizacijo obstoječe proge pozitivne rezultate, saj je bila proga nevarna. Promet se skoraj podvojil s pomočjo notranje reorganizacije in modernizacije proge. Podal je upanje, da bomo končno potegnili črto in da bomo šli naprej in rekli: “Ta projekt potrebujemo in ga poskusimo zgraditi ceneje, prav tako pa pričnimo graditi novo državo infrastrukturo tudi drugje.” Povedal je, da je Slovenija prečudovita podalpska država, ki je omejena sama s seboj. “Mi drugih omejenosti nimamo. Toliko smo se ukvarjali samo s seboj, namesto da bi ostali tudi gospodarsko prisotni v državah bivše Jugoslavije. Tam smo izgubili tržišče, v Evropi pa se eni smo dovolj povezali in smo obtičali na slepem tiru,” je izjavil in dodal, da si želi, da bi razumeli širše potencial razvoja Slovenije in da bi razumeli, da Luka Koper ni namenjena samo državi Sloveniji, ampak tudi Avstriji, Madžarski, Slovaški, Češki, Nemčiji, naš cilj pa je tudi Poljska. Komentiral je, da moramo vlagati v tega ferrarija, da bomo osvojili ta trg.

Foto: STA

Foto: STA

Luka Koper je lahko po besedah Gašpar-Mišiča velika konkurenca severnoevropskim pristaniščem. “Želim si izgradnjo in prepričan sem, da se bo vsak vložen evro povrnil, ker ima Luka potencial razvoja. Odprema tovora je ključna,” je še rekel in dodal, da ni greh delati napak, temveč je greh, če jih ponavljamo. Po njegovem mnenju je tako projekt treba realizirati, mednarodni tender pa naj bi bil tisti, ki bi pokazal, koliko bo vse skupaj stalo. Černač je podal prepričanje, da glede na to, kako se projekt izvaja,  da ni ambicija, da bi bil projekt cenejši, ampak da bi trajal čim dlje. “Kaj pa ostalo železniško omrežje, ki je najbolj prometno? Ogromno denarja bo porabljenega po nepotrebnem in od kje se bo odplačeval?” Komentiral pa je tudi izjavo Gašpar-Mišiča glede tega, da naj bi se denar mnogokrat povrnil in dodal, da se bo denar povrnil le delničarjem v Luki Koper.

Država bi morala gledati z vidika celote
Černač je poudaril, da mu nikakor ni jasno, zakaj vztrajajo pri tem, da potrebujemo projektno podjetje, če je država investitor. “Potrebovali bi ga, če bi razpisali koncesijo,” je rekel in dodal, da bi bilo nujno, da bi država gledala iz vidika celote. “Ljudje nimajo ustreznih storitev na Slovenskih železnicah, ker je omrežje zastarelo. Po nepotrebnem bomo porabili preveč denarja.” Povedal je, da se bo tudi tukaj kot v TEŠ 6 pričelo s pripravljalnimi deli, z odprtji dostopnih cest, možnostjo odprtja deponij za izkopni material, za kar se bo namenilo 20 do 30, 40 milijonov evrov. “Ko bo projekt stekel, nihče ne bo vedel, kakšna bo vrednost tega projekta,” je povedal in dodal prepričanje, da se žal nekdo iz velikih slabih projektov ni naučil tega, kar bi se moral naučiti. “Izgradnja tira ob obstoječem tiru morda ni najboljša, bi pa bila koristna v naslednjih 10 do 20 letih.”

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Gašpar-Mišič za razliko od Černača v podjetju 2TDK ne vidi nič problematičnega. Rekel je, da bi on k financiranju povabil tudi soinvestitorje iz Madžarske, Češke, Poljske, Slovaške, Nemčije, povabil bi gospodarske družbe, in ne države. “Če država ohrani večino v Luki, je prav, da investira s Slovenskimi železnicami, če ne želimo, da imajo državljani breme, potem morajo imeti tuji investitorji korist od tega, ki pa želijo imeti dobiček.” Poudaril je, da če bi zaradi tega postavili visoko takso, bi s tem spravili Luko na kolena, kajti cena voznine tovora je pomembna na svetovnem tiru. Po njegovem mnenju drugi tir predstavlja del pristaniške infrastrukture in dodal je, da je napačno mišljenje, da je ta del državni. “Velja naslednje: v logistični verigi mora biti vsak člen močan, ta veriga pa je tako močna, kot je tudi močen njen najšibkejši člen.”

Poleg tega je dodal, da se zavzema za poenotenje politike za izgradnjo dvotirne železnice. “Dobili smo gradbeno dovoljenje, vlada mora začeti graditi in naslednja vlada mora nujno to upoštevati in nadaljevati z gradnjo, da bo s tem upoštevala pravilo dobrega gospodarstva.” Černač je poudaril, da kot vsak gospodarno upravlja s svojim denarjem, bi moral gospodarno upravljati tudi z javnim denarjem. “Trdno sem prepričan, da potem takega projekta ne bi imeli na mizi. 20 let se ta projekt vleče, varianta je bila tudi navezava na Italijo preko Kala, ker bi ga financirala tudi Italija, pa se je v času Boruta Pahorja zalomilo.” Luki Koper je treba podati ustrezne možnosti za nadaljnji optimalni razvoj, da ne naredimo, česar ne potrebujemo. Zaradi tega bo po prepričanju Černača zmanjkalo denarja za druge potrebne projekte.

Neodzivnost vlade, sledenje navodilom iz ozadja
Voditelj Tomašič je rekel, da bi nujno potrebovali premierja, ki bi odločno udaril po mizi. Gašpar-Mišič, ki se zavzema za izgradnjo drugega tira, pa je dodal, da novih delovnih mest ne bomo ustvarili, če ne bomo vlagali v infrastrukturo, brez tega pa se ne bo razvijalo gospodarstvo, brez razvoja gospodarstva pa tudi ne bo delovnih mest. “Ljudje se ne zavedajo, koliko denarja je izginilo v bančni luknji, če bi se, bi bolj preudarno hodili na volitve.” Rekel je, da  težavo politike predstavlja nerazumevanje, da je izgradnja nujno potrebna. Tako bomo pomagali prevoznikom, ki bodo ustvarili novi delovni potencial. “Do pred kratkim nismo imeli strategije upravljanja z državnim premoženjem, saj se je to prelagalo z vlade na vlado,” je povedal in dodal, da je to zanj država nesmislov, saj se ne znamo poenotiti niti o ključnih razvojnih potrebah te države. “Zaradi spodrsljajev nas sosednje države gledajo z obžalovanjem, uničili smo lesnopredelovalno industrijo, gradbeno industrijo, tekstilno industrijo in vse, kar se je dalo.”

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Odgovorna politika mora po besedah Černača videti celo državo, ne samo dela države. “Odgovorna politika bi modernizirala tudi druge dele prog,” je komentiral in dodal, da smo do sedaj na račun tajkunskih prevzemov izgubili veliko kakovostnih podjetij in delovnih mest. “Bojim se, da se bo zgodba ponovila, glede na to, da v primeru bančne luknje ni nihče odgovarjal.”  Modernizacija bi se morala po prepričanju Černača začeti že zdavnaj in ni razloga za to, da se to ne zgodi.

Vlada Mira Cerarja in strici, ki jo v resnici vodijo, nimajo nobenega občutka za ljudi, saj jim gre izključno za lastno korist in ohranjanje oblasti. Le upamo lahko, da bodo volivke in volivci to spoznali že na naslednjih volitvah, kajti v nasprotnem primeru bo prepozno in bo Slovenija postala oaza revščine v Evropi po zgledu socialistične Venezuele, ki so si jo slovenski socialisti zamislili kot vzor.

N. Ž.