Romana Tomc: Prvič v zgodovini članica zapušča EU

Evropska poslanka Romana Tomc se v tem tednu udeležuje kongresa Evropske ljudske stranke, največje stranke v Evropskem parlamentu, ki poteka na Malti. Prednostne teme tokratnega kongresa so fiskalna stabilnost, gospodarska blaginja, južna soseska, boj proti pranju denarja in izogibanje davkom, ter seveda brexit.

Brexit buri duhove že vse od presenetljivega izzida referenduma o izstopu, ki ga je podprla večina prebivalcev. Prav danes pa je britanska premierka Theresa May, z uradnim pismom predsedniku Evropskega Sveta, Donaldu Tusku, sprožila tudi t. i. 50 člen Pogodbe o EU, s katerim se je uradno začel postopek izstopa države iz Evropske unije. Razmišljanje Romane Tomc o brexitu v nadaljevanju objavljamo v celoti:

“Današnji dan bo prav gotovo zapisan kot prelomnica v delovanju Evropske unije. Po začetnem presenečenju ob izidu referenduma in nekaj tehničnih zapletih, kako sploh izvesti tako edinstveno odločitev ljudstva, smo sedaj v situaciji, ko bo treba na novo postaviti temelje sodelovanja med EU in Veliko Britanijo. Naše vezi so zelo prepletene, zato bo razdruževalni proces naporen. Izgubili bosta obe strani in v pogajanjih je treba poiskati rešitve, ki bodo povzročile čim manj škode. Zelo pomembno je, da ves čas pogajanj obstaja trdno zavedanje, da Velika Britanija ne bo več del Evropske unije. To jo odvezuje mnogih obveznosti, tudi plačevanja v evropski proračun, hkrati pa to pomeni tudi, da ne bo mogla izkoriščati privilegijev, ki so rezervirani izključno za države članice. Velika Britanija je že zelo intenzivno začela priprave na izstop, tudi s pogovori z vsako posamezno članico. Nujno je, da smo na te pogovore dobro pripravljeni.

Brexit je lahko, oziroma bi moral biti, tudi trenutek streznitve za vse nas v EU. Je resen opomin, da EU, takšna kot jo imamo danes, ni sama po sebi umevna. Posebej bi moral biti brexit opomin za nas politike, ki imamo moč odločanja. Očitno je, da so nekateri preveč odmaknjeni od realnosti. Poslušati in spoštovati je treba mnenje vseh ljudi, ne le ozkih elit, ki vsiljujejo svoje ideje in odrekajo pravico do svobode izražanja vsem, ki ne delijo njihovega razmišljanja. Vsiljene rešitve so slabe rešitve. Pridobitev demokracije je, da ljudje lahko razmišljamo različno. Ne obstaja samo ena pot in ne obstajajo samo pravice. Ni mogoče enostavno prezreti tistih, ki kličejo po tem, da moramo Evropsko unijo ohraniti kot unijo evropskih vrednot. V vse preveč državah se kažejo posledice ukrepov, kjer je bilo mnenje ljudi zavrženo. Morda tudi zato, ker večina ni bila dovolj glasna in se njihov glas ni dovolj slišal. Danes rešujejo, kar se rešiti da.

Če ljudem ne bomo prisluhnili mi, jim bodo tisti, katerih Evropska unija ni izbira. Ko se bodo Evropejke in Evropejci zavedli, da so nasedli praznim besedam, bo prepozno, vendar bo škoda nepopravljiva. Na Evropski ljudski stranki, kot najmočnejši stranki v Evropskem parlamentu, ter seveda tudi ostalih strankah, ki skupaj predstavljamo glas razuma, leži zelo velika odgovornost. Odgovornost, da – v tem pomembnem trenutku za našo prihodnost – ob strani pustimo nepomembne stvari in se posvetimo reševanju nekaj ključnih vprašanj, s katerimi se ta hip spopada Evropa. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu migrantska kriza, ki se zdi kot sod smodnika, na katerem sedimo in upamo, da nihče ne bo prižgal vrvice. Če želimo, da nam prihodnosti ne bodo pisali drugi, potem jo moramo začeti bolj odločno pisati sami.

Danes je za EU zgodovinski dan, saj bo Velika Britanija sprožila 50. člen Pogodbe o EU in s tem pričela z uradnim dvoletnim postopkom izstopa iz EU. Seveda bo treba doreči podrobnosti nadaljnjega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom. Pomembno je vedeti, da se je Velika Britanija z izstopom iz EU odrekla tako prednostim kot obveznostim do EU. Pravice in obveznosti pa so del istega paketa. Poti nazaj ni. Za Združeno kraljestvo zato ne smejo veljati izjeme oziroma drugačni pogoji sodelovanja kot za ostale države, ki niso članice EU. V prvi vrsti je treba spoštovani odločitev državljanov Združenega kraljestva, ki je bila sprejeta na referendumu lani. Ravnanje Velike Britanije sproža mnogo vprašanj in pomislekov, tudi o prihodnosti EU. Menim, da ne potrebujemo več Evrope, toda boljšo in učinkovitejšo Evropo. Osredotočiti se moramo na vprašanje, kako jo bomo dosegli. V politični skupini ELS se bomo borili za naše vrednote, za vrednote, na katerih je EU nastala. Verjamemo, da nam bo uspelo in da bomo, ko premagamo to krizo, iz nje stopili še močnejši.”