Romana Tomc: “Schengen je več kot le beseda na papirju”

Romana Tomc

Po zadnjem tristranskem srečanju Slovenije s Hrvaško in Evropsko komisijo je Evropska komisija pripravila podrobnejše smernice za izvajanje sistematičnega nadzora na slovensko-hrvaški meji, ki dopuščajo prehod iz sistematičnega na ciljno usmerjen nadzor v primeru zastoja na meji, daljšega od 15 minut.

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) ob tem komentira: “Podrobnejše smernice, ki jih je sprejela Evropska komisija, so ena izmed rešitev za nastalo situacijo na naši južni meji. Kljub temu pa z njimi ne bo rešen problem čakalnih vrst, če Slovenija in Hrvaška ne bosta popolnoma pripravljeni na izvajanje nadzora.”

Avstrija ocenjuje, da ne opravljamo svojega dela
V tem času pa je Avstrija s soglasjem Evropske komisije podaljšala tudi nadzor na naši severni meji. Avstrija namreč ocenjuje, da zunanje meje EU niso dovolj dobro varovane in zato želi ohraniti svoj nadzor na mejnih prehodih. Romana Tomc je ob tem izpostavila: “Schengensko območje je bilo vzpostavljeno z namenom, da imajo državljani držav članic Unije prost prehod med državami. Mnogi se še spomnijo dolgih vrst na mejnih prehodih, ki so bile včasih nekaj običajnega. Tistim, ki imamo privilegij živeti v času, ko notranjih evropskih meja ni več, se zdi danes to povsem nesprejemljivo. Najbolj negodujejo ravno tisti, ki so sicer do EU zelo kritični. To enostavno ne gre skupaj. Odločiti se bomo morali, ali bomo skrbno varovali zunanjo schengensko mejo ali pa bodo notranje meje spet postale realnost. Upam, da se odločimo za prvo možnost. Tisti, ki mislijo, da je Schengen dovolj le na papirju, v praksi pa ga ni treba izvajati, so odgovorni za vse te mejne zaplete.”

 Nadzor na naši severni meji naj bi se odpravili v roku šest mesecev. Kljub temu pa države lahko nadaljujejo z izvajanjem svojega nadzora, v kolikor upravičeno sklepajo, da so grožnje varnosti še vedno prisotne. Poostren nadzor pa z današnjim dnem uvaja tudi Italija. Med 10. in 30. majem bo tako zaradi vrha G7 začasno uvedla nadzor na svojih notranjih mejah. Nadzor naj bi se po tem datumu sicer končal, vendar tudi podaljšanje ni izključeno.

“Italija je še ena v vrsti držav EU, ki se je odločila, da bo sama prevzela varovanje svojih notranjih meja, kar pa nikakor ni vzpodbudna informacija. Kaže na nezaupanje države nadzoru in varnosti v EU. Ali potemtakem lahko pričakujemo, da bomo ob pomembnejših dogodkih v posameznih državah odlej naprej vedno čakali na mejah? V kolikor bodo države nadaljevale z uvajanjem nadzora na notranjih mejah, si lahko prvič po letu 2007 upravičeno obetamo dolgo čakanje na mejah, kar pa je glede na to, da je ena izmed temeljnih pravic EU svoboda gibanja, resnično nesprejemljivo,” je povedala Romana Tomc.

A. R.