S krampi in sekirami so nedolžne žrtve klali od poldneva do večera: “Za povojne poboje 300 ljudi v Crngrobu odgovorna Prešernova brigada”

Foto: Janez Turinek

Nekako na pol poti med Škofjo Loko in Kranjem leži mala vasica Crngrob. Da se je ime izkazalo za še kako primerno, potrjuje dejstvo, da je bilo v bližini vasi pobitih okoli 300 ljudi v povojnih pobojih na Slovenskem. Nekateri med pobitimi naj bi bili pripadniki politične skupine NDH in slovenskih domobrancev, ki so bežali proti zahodu, večino pa naj bi tvorile njihove družine, ženske in otroci, nedolžni civilisti, med katerimi so bile medicinske sestre, duhovniki ter nune, ki so morali umreti zaradi krvoločnosti in barbarizma prihajajoče komunistične oblasti.

Reza Župan v zborniku Tudi mi smo umrli za domovino opisuje, kako so v Ljubljani štiri dni zadrževali železniške vagone s hrvaškimi in slovenskimi begunci z izgovorom, da je železnica na zahodu še vedno v rokah Nemcev. Kasneje se je izkazalo, da so delavci na železnici, ki so dva tisoč glavi množici preprečevali pot naprej, bili v resnici komunistični simpatizerji, željni krvi. Vlak s tridesetimi vagoni je 9. maja odpeljal do Jesenic, kjer so bili pripadniki NDH in slovenskih domobrancev razoroženi ter skupaj z ostalimi civilisti poslani v počasno in grozovito smrt, piše spletni portal Komunistički zločini.

Županova opisuje, kako so partizani s kopiti pušk udarjali ženske v koloni, ki se je premikala po Cesti svobode. Ujetnike so v skupinah po šest, zvezanih z žico, gnali proti gozdu pri Pustem gradu blizu Radovljice. Tam so jih pobili s koli in nato na redke, ki so preživeli brutalni masaker, metali še ročne granate.

Ubijali so jih s krampi in sekirami, žene krvnikov pa so še dolgo nosile plašče in nakit njihovih žrtev
V kolonah so bile tudi ženske in otroci, ki so jih sredi noči odpeljali v neznano. Pred likvidacijo so jih slačili. “Pri tem zločinu so sodelovali tudi domačini iz Radovljice. Žene teh krvnikov so še dolgo nosile krznene plašče, hčerke ogrlice, uhane in drugo zlatnino.” Ko so naravne jame napolnili do vrha, so preostalih 300 ujetnikov z vlakom odpeljali do Škofje Loke in jih pobili v Crngrobu. Po zadnjih podatkih naj bi v petih jamah blizu vasi našli posmrtne ostanke več kot 400 žrtev povojnih pobojev.

Pokol v Crngrobu, ki se je odvijal med 24. in 25. majem 1945, je opisala Marija Jamnik, ki je bila takrat še deklica: “Žrtve so v koloni vodili slečene do nagega in vezane po dva in dva, ločeno moške in ženske, ampak otrok takrat tu ni bilo. Z ubijanjem so začeli pred poldnevom, pa vse do večera. Kriki žrtev so bili strašni. Ubijali so jih s krampi ali sekirami. Redko so se slišali streli.”

Kdo je moril?
Ustanovitelj in predsednik Društva za ureditev zamolčanih grobov Franc Perme je ob postavitvi spominskega obeležja leta 2002 povedal, da so za morijo odgovorni pripadniki Prešernove brigade. “Pobila jih je Prešernova brigada, del brigade, ki je bil v sestavi KNOJ-a!” KNOJ je kratica za Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Nato ga je 13 takrat še živečih pripadnikov brigade tožilo zaradi razžalitve. Proces je trajal pet let, na koncu pa je Višje pritožbeno sodišče tožbo proti Permetu v celoti zavrglo.

Ivan Šokić