SDS: Problem nerazglašenih oporok se lahko reši samo z interventnim zakonom

Vinko Gorenak (foto: STA).

“Kot je javnosti znano, je pred približno mesecem dni odjeknila vest o tem, da je na sodiščih bilo založenih 945 oporok. Da niso bile spoštovane v dednem postopku pred sodišči in da ni bila spoštovana volja tistih, ki so premoženje zapuščali.” Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je tako predstavil novelo zakona o dedovanju in interventni zakon za odpravo posledic ter povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok, ki ju bo poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek. 

Ta podatek ni čisto natančen. Ta podatek, 945 oporok, velja za čas po letu 1991, medtem ko od leta 1945 pa do leta 1990 obstaja še 4384 takih primerov. To pa pomeni, da je skupno 5329 nerazglašenih, neupoštevanih in nespoštovanih oporok.

Rešitve za oškodovance ni
“Vsi, in mediji in politiki so se ustavili na tej točki in čakamo kakšna bo rešitev. Rešitve pa pravzaprav ni za te ljudi, ker so za večino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki,” je v izjavil dejal Gorenak. To pa pomeni, da večina teh ljudi, ki so oškodovani, ne more po obstoječem pravnem redu od države iztožiti in dobiti tega premoženja nazaj ali dobiti oškodnine ali česarkoli.

Dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS (Foto: Nova24TV)

Dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS (Foto: Nova24TV)

Poslanec SDS je dejal, da so ocenili, da problem lahko rešijo samo z interventnim zakonom, ki se bo nanašal samo na teh 5329 nerazglašenih oporok. “To pa pomeni, da predlagamo v sprejem poseben zakon, to je interventni zakon za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok”, je pripomnil poslanec Gorenak.


Prvi zakon je relativno kratek, ima nekaj členov in predvideva v svojem bistvu tri možnosti
  • Tisti, ki so bili upravičeni do premoženja pa ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, dobijo denarno nadomestilo ali odškodnino ali jim je povrnjena škoda direktno iz državnega proračuna;
  • Ti odškodovanci skušajo dobiti premoženje tako, da ga zahtevajo od tistih ljudi, ki danes upravljajo s tem premoženjem, pa pravzaprav ne bi smeli upravljati, ker je bilo premoženje dodeljeno osebam, ki do tega niso bile upravičene. In če to premoženje dobijo, so do odškodnine upravičeni tisti ljudje, ki so razpolagali s premoženjem na osnovi sodb, na osnovi odločitev sodišč, ki so bile napačne;
  • Da pride do sporazuma med tistimi ljudmi, ki razpolagajo s premoženjem in s tistimi ljudmi, ki bi morali razpolagati s premoženjem.

V vsakem primeru pa bo prišlo do odškodnin ene ali druge skupine ljudi. “Skratka to je prvi zakon, ki ga bomo vložili v Državni zbor. S tem pa seveda ne bo rešena težava, da do takih primerov v bodoče ne bi moglo priti,” je še dodal Gorenak.  

Leta 2007 bi sodišča morala prenesti oporoke notarjem, tega pa niso storila
Do leta 2007 je veljal sistem, po katerem so te oporoke bile doma ali so bile pri odvetnikih ali sodiščih ali pa shranjene na kakšen drugačen način. Takrat je nastopil zakon, v katerem so notarski zbornici zaupali hranjenje oporok po določenem postopku. Sodišča bi morala prenesti vse te stvari notarjem, tega pa niso storila. “Zato imamo danes neko zmešnjavo. Nekaj oporok imamo na sodiščih, nekaj oporok imamo pri notarjih, nekaj jih imamo pri odvetnikih, itn. Tako stanje pa seveda lahko povzroči nezaželjene posledice kot kakršnim smo sedaj priča,” je še dejal Gorenak.

Drugi zakon – zakon o dedovanju

  • Vzpostavili bi centralni register vseh oporok v državi Sloveniji, ki bi ga vodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije;
  • Prenaša in nalaga vsem tistim, ki danes oporoke še hranijo, tudi notarski zbornici, da v določenem času vse te oporoke prenese na Vrhovno sodišče;
  • Po vzpostavitvi celotnega registra vseh oporok v državi Sloveniji določijo, da sodnik, ki vodi postopek dedovanja mora kot del postopka dedovanja preveriti ali v centralnem registru oporok obstaja kakšna oporoka;
  • Da so ti postopki pred Vrhovnem sodiščem brezplačni, torej, da je država tista, ki poravna stroške Vrhovnemu sodišču za vodenje vseh teh oporok.

I. K.