SDS za spremembo ustave, ki bo omogočila legitimnost volitev: Potrebno je določiti minimalni kvorum oz. odstotek udeležbe za veljavnost volitev

Predlog Slovenske demokratske stranke za spremembo ustave glede volitev predsednika republike je skladen z načelom, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog za spremembo Ustave Republike Slovenije za uveljavitev obveznega kvoruma udeležbe volivcev na volitvah za predsednika republike.

Mag. Branko Grims je dejal, da v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z danes vloženim predlogom predlagajo spremembo 103. člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja volitve predsednika republike. “Kot veste, v prvem krogu ni bila dosežena niti polovična udeležba na volitvah in vse kaže, tudi predčasna glasovanja, ki potekajo v tem trenutku, da bo udeležba v drugem krogu še precej nižja. Ta trend se pojavlja že kar nekaj časa in to postavlja pod vprašaj legitimiteto tako izvoljenih kandidatov,” je uvodoma dejal mag. Branko Grims.

“Da bi tej funkciji, ki jo volimo neposredno, dali težo, ki si jo brez dvoma zasluži, predlagamo, da bi v prihodnje za predsednika republike kandidat moral biti izvoljen z večino veljavnih glasov, pod pogojem, da mora za tega kandidata glasovati najmanj 20 odstotkov oziroma petina vseh volivcev,” je predlog spremembe povzel poslanec SDS.

Foto: STA

Ob tem je mag. Grims pojasnil, da je popolnoma enak kvorum določen za veljavnost odločitve na referendumu. “Ustavodajalec je to glede referenduma sprejel že pred kar nekaj časa in zagotovo si tudi funkcija predsednika republike zasluži, da uživa najmanj enako legitimiteto kot je določen prag za zavrnitev nekega posameznega zakona na referendumu,” je dejal poslanec in dodal, da “s tem dajemo tej funkciji tisto težo, ki jo zagotovo zasluži, če je voljena neposredno in obenem opozarjamo na dejstvo, da je potrebno vsakokratne volitve vzeti z vso resnostjo.”

Poslanec mag. Branko Grims je ob tem še dejal, da ko gre za vprašanje legitimitete, imajo države po svetu postavljen tudi mnogo višji prag, “mi pa s predlogom sledimo zgledu, ki že obstaja, torej pragu glede referenduma”. Poslanec je še opozoril, da tudi pri volitvah v državni zbor velja 4-odstoten določen prag za to, da neka stranka postane parlamentarna.

Po besedah poslanca je zato, da bi funkcija predsednika republike imela ustrezno legitimiteto ter tudi tisto moralno težo in vpliv, ki si jo brez dvoma zasluži, tudi če se je v zadnjem obdobju to žal izgubilo, predlog spremembe ustave potreben. “Predsednik republike je funkcija, kjer bi pričakovali osebnost, ki bo v ključnih trenutkih za državo znala s svojim javnim nastopom, ustreznim pozivom usmerjati javnost. Vemo, da to ni funkcija z izvršilno močjo, ima pa veliko težo, ki ji ustrezno legitimiteto, da šele ustrezna udeležba na volitvah in najbrž se strinjamo, da mora imeti kandidat za predsednika države vsaj takšno legitimiteto kot zakon, ki je zavrnjen na referendumu,” je še dodatno pojasnil predlog spremembe ustave poslanec SDS. Po njegovem mnenju je predlog SDS skladen z načelom, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, in “storili bomo vse, da se to načelo tudi ohrani.”

Foto: Nova24TV

Po besedah poslanca bi tovrstna sprememba ustave zagotovo povečala tudi zaupanje v institucije sistema in dala ustrezno težo. “Usihanje zaupanja v institucije sistema je eden temeljnih problemov, s katerim se v Sloveniji soočamo v tem trenutku,” je še povedal poslanec SDS mag. Branko Grims.

Kaj bi se zgodilo, če bi bila udeležba prenizka?
Na novinarsko vprašanje o tem, kako bi ravnali v primeru, če kvorum na volitvah ne bi bil dosežen, je mag. Grims odvrnil, da bi bil v najkrajšem možnem roku ponoven razpis volitev. “Zato tudi predvidevamo z ustreznim ustavnim zakonom, da bi volitve opravili prej. Zdaj morajo biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandata, potem pa bi jih morali opraviti najmanj pol leta prej. Tako, da če bi prišlo do tovrstnega zapleta, bi takšno določilo zelo pozitivno delovalo na to, da bi se volitve vzelo z resnostjo kot je to potrebno in kot si ta funkcija zasluži in da bi v zakonitem roku in pred potekom funkcije volitve ponovili in izvolili predsednika z zadostno legitimiteto,” je pojasnil mag. Grims.

Na vprašanje o tem, zakaj so se odločili, da bi predlagali kvorum in ne, da se predsednika izvoli v državnem zboru, pa je mag. Grims odvrnil, da  so volitve predsednika republike v  državnem zboru tudi možnost, “če ta možnost, ki jo predlagamo zdaj, ne bo sprejeta”.

J. F.