SDS zaradi cenzure na RTV zahteva sklic nujne seje odbora za kulturo

Foto: STA

Pred nekaj tedni si je nacionalna RTV privoščila potezo, ki se je ne bi sramovali niti v Severni Koreji. Dokumentarec o JLA je preprosto izginil iz spletnega arhiva televizije, ker stricem iz ozadja ni bilo pogodu, da se v slovenskem prostoru gleda dokumentarec o realnem stanju v Jugoslaviji.

V dokumentarcu smo lahko gledali vrste za kruh (in to za socialni kruh), vožnjo par/nepar, redukcije elektrike, prazne police in slovenske politične veljake (Milan Kučan), ki se rokujejo s kriminalcem in morilcem Josipom Brozom Titom. Seveda so ljudje to popolno zlorabo opazili in pritisk je bil tako velik, da naj bi dokumentarec sedaj bil v arhivu. A nekateri svarijo, da je bil medtem cenzuriran.

SDS meni, da je to resen problem televizije, ki naj bi bila nevtralna
Poslanci Slovenske demokratske stranke so v ta namen sklicali nujno sejo odbora za kulturo, kjer se bo o problematiki cenzure na RTVS tudi govorilo. Državljani bomo lahko videli, kakšne izgovore bodo ponudili vodilni na televiziji, pa tudi kako močno bodo stranke koalicije zagovarjale oziroma trivializirale to, da je bil eden redkih, do nekdanjega sistema kritičnih dokumentarcev poslan v tako imenovani “bunker”.

Besedilo sklica seje in obrazložitev za sklic v nadaljevanju objavljamo v celoti.

ZADEVA: Zahteva za sklic nujne seje Odbora za kulturo

Na podlagi drugega odstavka 48. člena poslovnika DZ in v povezavi z 32. členom poslovnika DZ v PS SDS zahtevamo sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo naslednje točke:

1. Cenzura na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija

I. Razlogi za sklic nujne seje

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljevanju RTVS) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki je ustanovljen in urejen z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija. Dejavnost RTVS je javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki med drugim obsega tudi ustvarjanje in arhiviranje televizijskih programov (3. člen zakona), pri čemer se zlasti zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa (4. alinea 1. odstavka 4. člena zakona).

Dne 25. oktobra 2016 je bil na sporedu 1. programa Televizije Slovenija prenos proslave ob Dnevu suverenosti. Po prenosu proslave je bil na sporedu dokumentarni film Dosje: JLA – Jugoslovanska ljudska armada, ki je prikazoval razvoj in propad Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila ključni steber ohranjanja partijske diktature in komunističnega totalitarnega režima. JLA je bila ustanovljena marca 1945 in se je sprva imenovala Jugoslovanska armada. Njena vloga ni bila samo obrambna proti zunanjemu sovražniku, temveč tudi vzpostavitev in kasneje vzdrževanje komunistične diktature in obramba proti notranjemu sovražniku. To se je pokazalo v procesih ob razpadu Jugoslavije in v republiških osamosvojitvenih vojnah, kjer je bila JLA zadnjič angažirana. V zgodovini bo zapisana kot ena izmed tistih totalitarističnih armad, ki so ob nastanku leta 1945 izvajale množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov ter je takšen način delovanja ohranila vse do svojega razpada. Dokumentarec temelji na številnih arhivskih posnetkih in zapisih, ki prikazujejo dejansko sliko komunistične partije in njene armade JLA. Dokumentarec, ki prikazuje razvoj JLA skozi desetletja in njeno družbeno-politično vlogo je tako nedvomno v javnem interesu in zasleduje zakonske cilje in naloge RTVS.

Po predvajanju je bil dokumentarec Dosje JLA takoj naslednji dan umaknjen iz arhiva oddaj, a se je kmalu spet pojavil na drugi povezavi. Pozno popoldne pa je bil umaknjen z uradnim pojasnilom RTVS, da za oddajo “Dosje JLA” nimajo urejenih vseh avtorskih pravic za spletno arhiviranje, zato ga ni več na voljo v arhivu. Dokumentarec je RTVS nato ponovno objavila v arhivu oddaj, predvajana je bila celo ponovitev, vendar šele po množičnem protestu gledalk in gledalcev na družabnih omrežjih, nekateri so celo pisali protestna pisma na RTVS.

Opisano dogajanje kaže na to, da je v tem primeru šlo za povsem neutemeljene razloge za umik dokumentarca iz arhiva RTVS. Domnevni razlog, da avtorske pravice za arhiviranje niso urejene, ne more biti utemeljen razlog, saj je bil dokumentarec že predvajan in bi to pomenilo, da avtorske pravice za predvajanje niso urejene, prav tako ne bi mogla biti predvajana ponovitev dva dni kasneje. V kolikor bi se v arhivu znašel dokumentarec, ki je vseboval posnetke z neurejenimi avtorskimi pravicami, pa bi bilo dovolj, da bi zamenjali posnetek in v arhiv namestili verzijo, ki so jo predvajali dan pred tem in dan po tem, ali pa takoj izrezali posnetke, za katere RTVS domnevno ni imela avtorskih pravic.

Da v primeru umika dokumentarca Dosje JLA ni šlo samo za formalne in tehnične zaplete, kažejo tudi dejstva o dogajanju znotraj kolektiva novinarjev RTVS. Novinarka zunanje politične redakcije Helena Milinković je na Programski svet RTVS naslovila protest v imenu Aktiva novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, ki se je nanašal na vsebino samega dokumentarca in s tem posegla, ali poskušala poseči preko Programskega sveta RTVS v novinarsko avtonomijo avtorja dokumentarca dr. Valentina Areha. Kasneje se je izkazalo, da je Helena Milinković celo zlorabila ime omenjenega aktiva in besedilo protesta sploh ni bilo usklajeno z aktivom. Kot izhaja iz obvestila vodje aktiva Tadeje Anžlovar, naj razprava na Programskem svetu v tej fazi ne bi bila potrebna. Programski svet naj bi z obravnavo te teme počakal oziroma bo naknadno obveščen o reševanju navedene problematike znotraj aktiva. In to navkljub temu, da je omenjeni aktiv do sedaj zavračal, da bi imel Programski svet pravico do kakršnekoli razprave o posameznem novinarju ali oddajah.

Ob tem se pojavlja dodatno vprašanje, kaj pomeni “obravnava te teme na aktivu”, saj kakršnakoli obravnava nastalega dokumentarca lahko pomeni samo poseg v novinarsko avtonomijo avtorja dr. Valentina Areha.

Navedeno dogajanje kaže na to, da na RTVS dejansko obstajajo okoliščine, ki pomenijo ogrožanje nalog, ciljev in poslanstva, ki naj bi ga RTVS imela po Zakonu o Radioteleviziji Slovenije. V Poslanski skupini SDS menimo, da je potrebno te okoliščine razčistiti in v okviru pristojnosti odbora sprejeti sklepe, ki bodo zagotovili uresničevanje poslanstva RTVS, določeno z zakonom. Z zahtevo za sklic nujne seje se ne posega v novinarsko avtonomijo, saj se nujne seje ne sklicuje zaradi vsebine novinarskega prispevka, temveč se novinarsko avtonomijo v tem primeru poskuša zaščititi.

II. V ta namen Odboru za kulturo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:

  1. Odbor za kulturo se je seznanil z dogajanjem v zvezi z dokumentarno oddajo Dosje JLA potem, ko je bila predvajana dne 25. oktobra 2016.

  1. Odbor za kulturo priporoča ministru za kulturo in Vladi RS, da spremljata stanje na javnem zavodu RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejmeta vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu.

A. R.