Bo minister Klemenčič upal pojasniti, zakaj sodni red ne dovoljuje snemanja obravnav?

Goran Klemenčič (foto: Matic Štojs)

Goran Klemenčič je pravosodni minister, ki je leta 1996 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nato leto kasneje magistriral na Harvard Law School. Iz teh dveh podatkov bi lahko logično sklepali, da pravo pozna in da razume vse osnovne pravne pojme. Pa to niti približno ni res. Goran Klemenčič ne razume niti najbolj preprostih členov Ustave. To je dokazal, ko je konec lanskega leta sprejel nov Sodni red.

Za lažje razumevanje trditve, da Klemenčiču niso jasni niti osnovni pravni pojmi si najprej poglejmo, kaj pravi Ustava. Ustava Republike Slovenije v 24. členu določa: “Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.” Trije enostavni stavki, ki bi morali biti razumljivi vsakemu, še posebej pa pravnikom. Pa najprej poskušajmo razumeti vsak stavek posebej.

Javnost sojenj je pravica, ki bi jo morala sodišča zagotavljati
Sodne obravnave so javne. Ali je mogoče to razumeti drugače, kot da je sodne obravnave dovoljeno spremljati, snemati in javno predvajati? Ne. Nobenih omejitev ni. Ne piše, da je javnost omejena na 3 minute, niti da se pod javno razume zgolj spremljanje, če je prostor. Nasprotno, takšen zapis je mogoče razumeti ne zgolj kot pravico javnosti, ampak kot dolžnost sodišča, da javnost zagotavlja.

Drugi stavek istega člena pravi: “Sodbe se izrekajo javno”. Torej  isto, kot velja za sodne obravnave, velja tudi za izrekanje sodb. Ne sme biti nobene omejitve javnosti. Tretji stavek pa pravi, da izjeme določa zakon. Kaj to pomeni? Prvič, da je izjeme dovoljeno predpisati le z zakonom, ki ga sprejema Državni zbor. Ter drugič, da je javnost lahko izključena le izjemoma in še to zgolj z utemeljenim razlogom.

Kakšne neumnosti je Klemenčič zapisal v Sodni red?
V 17. členu Sodnega reda je zapisal:
(1) Snemanje in fotografiranje v zadevah, kjer javnost ni izključena, je dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, in sicer s prostora, ki ga za to določi sodnik, ki vodi postopek.
(2) Snemanje celotne glavne obravnave, kjer javnost ni izključena, izjemoma pisno dovoli predsednik sodišča in s tem seznani sodnika, ki vodi postopek, najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave. Prošnjo za snemanje je treba oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave.
(3) Sodnik, ki vodi postopek, snemanje dopusti v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek postopka.
(4) Za potrebe obveščanja javnosti lahko sodišče samo snema del ali celoten potek glavne obravnave.

Le bedak ne bi opazil, da je s tem prepovedal snemanje glavne obravnave
V prvem odstavku piše, da je snemanje in fotografiranje dovoljeno le neposredno pred pričetkom glavne obravnave. Le bedak ne bi opazil, da je s tem prepovedal snemanje glavne obravnave. Kljub jasni določbi Ustave, da so sodne obravnave javne, je magistrirani minister za pravosodje dovolil snemati le pred pričetkom obravnave.

V drugem odstavku pa je minister Klemenčič uspel napisati še večjo neumnost. Zapisal je, da snemanje izjemoma pisno dovoli predsednik sodišča. Prepričan sem, da s takšnim nerazumevanjem prava ne bi opravil izpita niti pri komunističnem pravnem idolu Ljubu Bavconu. Kot smo ugotovili, v Ustavi piše, da lahko izjeme določi le zakon. Torej je treba predpisati izjeme, kdaj se ne sme snemati, in ne izjemoma dovoliti snemanje. Razlika je velika in preprosta. To lahko razume vsak, ki ima IQ večji od svojih čevljev.

In še tretja, a zato nič manjša cvetka. Za njeno razumevanje je treba imeti sicer nekaj malega pravnega znanja, ni pa nič zahtevnega. Ustava namreč določa, da je izjeme mogoče določiti le z zakonom. Goran Klemenčič pa je izjeme določil kar v sodnem redu. Da je Sodni red nižji pravni akt od zakona, mora vedeti vsak bruc na pravu. Če pa tega ne ve Minister za pravosodje Goran Klemenčič, mu svetujem, naj gre raje programirat računalniške igrice. Za razliko od prava je slednje baje znal.

Boris Tomašič

P.S. Avtor tega članka v resnici ne verjame, da Goran Klemenčič ne razume 24. člena Ustave RS. Veliko bolj verjetno je, da ga namerno ni upošteval, zato da javnost ne bi začela nadzirati dela sodnikov in bodo določeni še naprej brez posledic sodili v nasprotju z zakoni in Ustavo. Zato vabim ministra Klemenčiča v svojo oddajo Hobotnica, da se sooči s temi vprašanji.