Stranka SDS je znova vložila predlog novele zakona o bančništvu, po katerem bi Državni zbor RS imel dostop do zaupnih podatkov bank, ki so bile dokapitalizirane z državno pomočjo, vendar pa ga večina poslanskih skupin zavrača. Očitno tem strankam ni v interesu, da bi poiskali odgovorne za pet milijard evrov veliko bančno luknjo.
“Cilj je pridobiti ustrezne podatke, ki bodo DZ omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo nepravilnosti in neučinkovitosti v bančnem sistemu. Cilj je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev,” je dejal poslanec SDS Marko Pogačnik.
Zakon bi se nanašal na banke, ki so prejele državno pomoč ali so bile deležne ukrepov po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Veljal bi tudi za banke, ki bi prenehale delovati s prisilno likvidacijo, če bi v obdobju 10 let pred tem prejele pomoč ali bile predmet ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Podatki bi bili dostopni za potrebe dela DZ ter njegovih delovnih teles in preiskovalnih komisij.
Vlada proti iskanju odgovornih krivcev
Vlada predloga ne podpira, ker še vedno ne odpravlja strokovnih pomislekov, ki jih je vlada izpostavila pri dosedanjih treh obravnavah predloga zakona s podobno vsebino, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič.
Podporo predlogu so poleg SDS izrazili le še v poslanski skupini NSi. Kot je dejal poslanec Jožef Horvat, so bili v preteklosti priča oviranju dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ko je sodišče parlamentarni preiskovalni komisiji zavrnilo izročitev dokumentov. Predlog zakona bodo podprli zaradi zagotavljanja nemotenega dela parlamentarnih komisij pri preiskovanju bančnega kriminala.
.@MPogacnik: Koalicija ne vidi javnega interesa pri 5 mrd. evrov davkoplačevalskega denarja, pri Mercatorju pa ga. Žalostno. #bančništvo pic.twitter.com/94AbJvPaQc
— SDS (@strankaSDS) April 24, 2017
C. Š., STA