Se Sloveniji obeta nov ustavnopravni škandal ter ustavna obtožba Cerarja?

Foto: STA

“Zakaj policija ne želi Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb izročiti dveh dokumentov,” je premierja Cerarja spraševal poslanec Branko Grims, ki je spomnil na neizročitev dveh aktov, na podlagi katerih deluje policija in na podlagi katerega je šlo za za očitno zlorabo sodelavca z uporabo posebnih metod in sredstev. Po njegovem se zaradi te afere in posega v človekove pravice, obeta nov ustavnopravni škandal, predsednik opozicije Janez Janša pa je na Twitterju že napovedal, da se Cerar bliža ustavni obtožbi.

Poslanca SDS Branka Grims je na novembrski seji državnega zbora pri postavljanju poslanskih vprašanj vladi zanimala zadnja afera, kjer policija parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni želela izročiti dveh aktov po katerih deluje kriminalistična policija, zaradi česar je bil tudi odrejen parlamentarni nadzor glede izplačevanja denarja sodelavcem in navodilo za uporabo tajnih metod in sredstev. Zanimalo ga je, kako bo predsednik vlade Cerar zagotovil dosledno in neovirano spoštovanje demokratičnih standardov parlamentarnega nadzora ter zakaj se ne želi KNOVS-u izročiti dveh dokumentov policije, ki sodita v okvir obravnavane zadeve. Kot pravi poslanec, gre za spoštovanje najvišjih demokratičnih standardov in spoštovanje nadzora na varnostnimi in drugimi službami.

Cerar je Grimsu odgovoril, da bo nadzor opravljal v skladu z ustavo in zakonom in da policija ne more poslati internih aktov, ki se nanašajo na tajne naloge kriminalističnega dela. Grims sluti, da se za tem primerom skriva velik ustavnopravni škandal, saj je po zadnjih podatkih zadeva že disciplinsko zastarala. “Šlo je za očitno zlorabo sodelavca z uporabo posebnih metod in sredstev, kjer ni na preizkušnji samo demokratičnost temveč tudi ustavnost ravnanja,” je bil oster Grims, še posebej, ker je premier tudi ustavni pravnik, saj je v tem primeru že postavljena tudi ustavnopravna praksa. “V danem primeru se postavlja vprašanje ali je Slovenija še pravna in demokratična država.”

Rezultati pri pregonu bančnega kriminala so nični
Jožef Horvat
iz NSi je predsedniku vlade postavil vprašanje o reševanju bank in začetku intenzivnega preiskovanja bančnega kriminala, saj v vsaki normalni državi tisti, ki krade, tudi kazensko dogovarja. “Ni normalno, da se naš sodni sistem že več kot tri leta ukvarja z bančnim kriminalom, epiloga pa ni.” Vlada po njegovem še vedno ni storila nič na tem občutljivem tožilskem področju. Ljudje od politike zahtevajo ukrepe, da bi domovina postala pravična in bi vsak za svoja dejanja tudi odgovarjal. Zato so predlagali paket zakonov za pregon bančnega kriminala.

Premier Cerar je odločno odločno zavrnil navedbe, da vlada ni pripravila nič glede državnega tožilstva, saj so vložili ali spremenili več zakonov. Horvat z odgovorom ni bil zadovoljen, zato so ga zanimali predvsem rezultati. Po njegovem na sodišču ni še nobenega primera, ki bi bil vezan na bančno kriminaliteto, medtem ko so na Islandiji to storili v rekordno hitrem času. “16. oktobra so islandska sodišča končala še zadnje primere,” je končal poslanec Horvat.

DeSUS proti Cerarju in revščini upokojencev
Julijano Bizjak Mlakar je zanimalo katere ukrepe bo sprejela vlada, da se revščina ne bo povečevala, temveč so bo začela zmanjševati. Opozarja, da država beleži gospodarsko rast, hkrati pa se njihov položaj ne izboljšuje. “Največ revščine je med starejšimi, ki živijo sami, še posebej med ženskami,” meni poslanka stranke upokojencev in dodaja, da je povprečna starostna pokojnina v višini praga revščine. Prav tako je izpostavila reševanje finančnih sistemov z milijardami evrov, za ljudi pa zmanjkuje.