Sedem let po granitnih kockah v parlamentu in divjanju študentskih anarhistov

Čez dober mesec in nekaj dni bo minilo že sedem let od znamenitih študentskih demonstracij in množičnega metanja granitnih kock v stavbo parlamenta. To je bil po svoje edinstven in poučen dogodek za marsikoga – od mladeži, ki si je to privoščila, do policije, tožilstva in sodstva pa vse do tistih, ki načrtujejo varovanja pomembnih objektov v državi. Da bi vsa krivda za omenjeno dejanje ne padla na dijake in študente, ki so bili uradni organizatorji demonstracij – tako stvari še danes opisujejo dominantni mediji –, naj povem, da so bile takrat dvojne demonstracije. Ene so organizirali študentje, ti so jih prijavili in poskrbeli tudi za varovanje, druge, neprijavljene, pa je organizirala skupina anarhističnih posameznikov, ki so se zbrali za Filozofsko fakulteto, vodil pa jih je profesor s FDV-ja in znani anarhist Kurnik. Ti so povsem v nasprotju z zakonodajo krenili po ulicah Ljubljane in namenoma prišli pred parlament pred študenti. Prav oni so tisti, ki so začeli prvi metati granitne kocke v parlament, seveda pa so se jim kasneje pridružili tudi dijaki in študentje.

Toda opisovanje tega dogodka ni namen mojega današnjega pisanja. S časovne distance skoraj sedmih let želim osvetliti policijske, tožilske in sodne postopke, sanacijo škode ter seveda sistemske ukrepe države, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Podatke o policijskih, tožilskih in sodnih postopkih bom črpal iz dokumenta 00104-61/2017/5 z dne 08. 03. 2017 (odgovor na moje poslansko vprašanje).

Policija
Policija je zoper 17 mladoletnih kršiteljev podala obdolžilni predlog zaradi kršitve določb Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o javnih zbiranjih, 21 kršiteljem pa je izdala plačilni nalog. Policija je obravnavala 38 oseb, od tega 17 mladoletnih oseb ter eno pravno osebo. Policija je pridržala 31 oseb, od tega je bilo 15 mladoletnih. Poleg tega je policija zoper 32 oseb podala kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva.

Tožilstvo
Tožilski podatki se ne skladajo s policijskimi, saj je metodologija evidentiranja kaznivih dejanj različna. Tožilstvo tako poroča, da so v zvezi z omenjenimi demonstracijami prejeli eno samo kazensko ovadbo zoper 32 oseb. Tožilstvo je zoper osem mladoletnih oseb zahtevalo uvedbo pripravljalnega postopka zaradi kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki uradni osebi prepreči uradno dejanje. V primeru 17 polnoletnih osumljencev kaznivih dejanj je tožilstvo vložilo obtožne predloge.

Goran Klemenčič (Foto: epa).

Sodstvo
Sodišča so trem mladoletnikom izrekla ukrep nadzora socialnega varstva in 15 ur dela v korist humanitarnih organizacij, zoper ostale mladoletne osumljence pa so ustavila postopke zakaj, ni znano. Kar pa zadeva 17 polnoletnih osumljencev storitev kaznivih dejanj, je sodišče vsem izreklo pogojno kazen zapora petih mesecev s preiskusno dobo treh let. Le trije izmed njih so se pritožili, eden med njimi je bil nato oproščen, drugima dvema pa sta bili izrečeni nekoliko nižji kazni.

Škoda
Že leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je na stavbi parlamenta nastalo za 27.000 evrov škode. Napovedano je bilo, da bo škodo poravnala zavarovalnica, v kolikor pa bi bila večja od zavarovalnega kritja, bo škoda iztožena od organizatorjev. Podatkov o tožbah organizatorjev ni bilo zaslediti, zato lahko sklepamo, da je škodo poravnala zavarovalnica.

Foto: STA

Sistemski ukrepi države
Policija je takrat trdila, da so opravili vse z zakoni predpisane naloge in da strokovnih napak ni bilo. No, to seveda ni res. Že v razpravah v parlamentu se je pokazalo, da policija sploh ni zaznala in ločila uradnih demonstrantov od tistih, ki niso imeli dovoljenja za demonstracije. Upam, da so to priznali sami sebi in da takih napak ne bo več. Nadalje je nastalo vprašanje, zakaj policija ni zaprla celotne Šubičeve ulice in zakaj ni postavila ograj tako daleč od poslopja parlamenta, da metanje granitnih kock ne bi bilo mogoče. Tu se je izkazalo, da je imela policija prav, prostor pred parlamentom je v zasebni lasti (ne vem, ali je še ali ne) in posegi policije na taka območja brez dovoljenja MO Ljubljana in lastnikov niso bili mogoči. Danes je to na sistemski ravni urejeno s spremembo zakona tako, da policija lahko postavi ograjo na taki razdalji in tam, kjer meni, da bo učinkovito varovala objekt. Seveda je nastalo tudi vprašanje primernosti granitnih kock, položenih po tleh pred tako pomembnim objektom. Tudi ta zadeva je danes kolikor toliko sanirana, saj izruvanje granitnih kock na tako lahek način kot leta 2010 ni več mogoče.

Sklepno
Kakorkoli smo leta 2010 ali nekaj za tem imeli občutek, da se iz tega nismo naučili nič in da se kaj takega lahko ponovi kadarkoli, pa postopki policije, tožilstva in tokrat tudi sodstva kažejo, da so bile naloge opravljene. Popravljena je bila tudi zakonodaja, ki policiji omogoča učinkovitejše ukrepe, celo granitne kocke so sedaj zabetonirane in je manj možnosti za njihovo izruvanje. Zdi se, da smo se nekaj naučili in da je danes manj možnosti, da se kaj takega ponovi.

Vinko Gorenak