Sedem tisoč delavcev Cimosa v nevarnosti zaradi bosanskega poslovneža

Foto: STA

V lastniško strukturo Cimosa naj bi z ruskim kapitalom vstopal sporni bosanski poslovnež Niaz Hastor, ki je pred petimi leti v stečaj poslal družbo Prevent Global, na cesto pa 1.672 delavcev. Teren za njegov prevzem naj bi bil pripravljen z razrešitvijo vodstva DUTB. Se mora zdaj 7.000 delavcev bati za službe? 

Niaz Hastor: poslovnež, odgovoren za stečaj družb Prevent Global in Prevent Haloga
Avgusta 2015 je DUTB objavil razpis za prodajo 92-odstotnega deleža Cimosa. Na razpis se je prijavilo 10 mednarodnih ponudnikov, najugodnejši ponudnik pa naj bi bil Niaz Hastor.

(slika: STA)

Niaz Hastor (foto: STA).

Hastor velja za spornega bosanskega podjetnika z zvezami na slovenski politični levici. Slovenski javnosti je znan predvsem kot nekdanji lastnik družbe Prevent Global, ki jo je leta 2009 (v času vlade Boruta Pahorja) spravil v stečaj. S tem, ko je posle in proizvodnjo prenesel na svoja bosanska podjetja, je v Preventu službo izgubilo kar 1.260 delavcev – za Koroško prava socialna bomba. Zgodba, ki jo je Hastor lani ponovil še z družbo Prevent Haloga iz Lenarta – na cesti je končalo dodatnih 412 delavcev.

Grozi zdaj še stečaj Cimosa?
Glede na dosedanje poslovanje Hastorja bi se lahko enak scenarij ponovil tudi v primeru družbe Cimos, ki trenutno zaposluje okoli 7.000 delavcev. Previdnost je vsekakor na mestu, saj se v zgodbi Cimosa poleg Hastorja pojavljajo še drugi akterji iz zgodbe Prevent, denimo odvetniška pisarna Jadek & Pensa, ki že intenzivno sodeluje z DUTB-jem. Hastorjev odvetnik iz omenjene pisarne je Jure Levovnik, ki je bil Hastorjev pooblaščenec že na skupščinah Preventa.

Menjave na čelu DUTB-ja povezane s Cimosom?
Dodatno previdnost še posebej nakazujejo nedavne razrešitve na čelu DUTB-ja in z njimi povezane kriminalistične preiskave. Prodaja Cimosa je zagotovo eden ključnih poslov, ki ta hip stojijo pred vrati, novo vodstvo DUTB-ja pa bo peljalo prodajni postopek Cimosa in na koncu sprejelo odločitev, kdo bo novi lastnik koncerna, ki naj bi bil na prodaj za 250 milijonov evrov. So bile menjave res tako nenačrtovane?

Hastorjeva zapuščina v primeru Prevent kot svarilo
Da bi Hastor, ki naj bi imel odlične zveze z akterji slovenske politične levice, podprt pa naj bi bil s kapitalom ruske banke VTB, lahko že kmalu postal lastnik Cimosa, nakazuje tudi dejstvo, da je marca letos od Cimosa že kupil tovarno v Srebrenici. A če bo ponovil vajo s Preventom, si niti delavci niti davkoplačevalci ne moremo obetati kaj dobrega. Slabih pet let po začetku stečajnega postopka družbe Prevent Global je namreč jasno, da noben ločitveni upnik ne bo v celoti poplačan, večina delavcev – okoli 1.100 – pa bo dobila le drobiž. Kot namreč ocenjuje stečajni upravitelj Boris Kastivnik, ki je za 73 milijonov vredno premoženje družbe doslej iztržil 32,8 milijona evrov, je s prodajo preostalega premoženja po optimističnih ocenah mogoče iztržiti le še kakših 15 milijonov evrov.

No, pod nosom pa sta si v primeru Preventa obrisali tudi NLB in NKBM, ki sta financirali Prevent Global in Prevent Mislinje in nasedli z 22,2 milijonov evrov. Glede na to, da gre za banki v državni lasti, pa verjetno ni težko uganiti, kdo bo kril tovrstne izgube – seveda mi, davkoplačevalci.

Matjaž Hrastnik

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!