Državni zbor je zaradi podatkov Banke Slovenije o stanju v Delavski hranilnici sklical sejo komisije za nadzor javnih financ. Dokumenti Banke Slovenije so odkrili izpostavljenost hranilnice kreditnemu tveganju in pri tem zaznali številne nepravilnosti.
Razlog za veliko tveganje je (pre)hitra rast Delavske hranilnice (DH), ki ni ustrezno pokrita z učinkovitim upravljanjem kreditnih in drugih tveganj. Delavska hranilnica je največja finančna institucija v rokah slovenskih sindikatov.
Na sejo so vabljeni predsednik uprave DH, članica uprave DH, predsednik nadzornega sveta, finančni minister, guverner Banke Slovenije ter predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Davkoplačevalci res ne bomo več podpirali bank?
Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne je vesel, da so prišli na komisijo, kjer se lahko predstavijo slovenski javnosti, sicer pa, kot pravi, je ta trenutek drugačen kot pred dvema letoma, ko so šle vse ostale banke v nadzorovano likvidacijo. Bančni sektor v Sloveniji ima bančni sklad za reševanje bank, v katerega so v Delavski hranilnici že vplačali 2 milijona evrov. “Sistem je nastavljen tako, da se ne bi več ponovilo, da bi šel davkoplačevalski denar za banke,” je dejal Stegne (9:17).
Za omalovaževanjem stojijo naročniki in plačniki
V DH se večkrat sprašujejo, zakaj so zadnji dve leti na tapeti. Kot pravi Stegne, zaradi čedalje večje konkurenčnosti nanje gledajo prezirljivo. “Vsak mesec odpremo 900 poslovnih računov in nekaj tisoč osebnih računov, pričakovali smo, da bomo prej ali slej trn v peti.” Po njegovem gre za vznemirjene, s katerim se poskuša degradirati in omalovaževati razvoj in za katerim stojijo naročniki in plačniki. “Nas ni bilo pri kreditih za delnice pri prevzemanju podjetij, pri vseh nasedlih investicijskih projektih, se pa zavedamo, da večja rast pomeni tudi večje tveganje. Država z nami ne bo nikoli imela opravka, saj so kreditni portfelji zavarovani.” So namreč edina bančna institucija, ki se vsako leto dokapitalizira na trgu, je dodal Stegne (9:39).
Banka Slovenije ne vidi nevarnosti
Banka Slovenije (BS) je v rednem pregledu, ki je bil opravljen marca preteklo leto, skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) ugotovila, da je Delavska hranilnica (DH) bolj rasla od drugih bank, ker ni bilo prevzemnih poslov. Novi Zakon o bančništvu predvideva aktivacijo zgodnjih sprožilcev, zato ne vidijo nevarnosti, da bi se v ta namen uporabil davkoplačevalski denar – za ta namen so namreč predvidena sredstva bank, ki so vplačevale v poseben sklad za reševanje bank (9:45).
Številke, ki se ne ujemajo
Predsednik komisije Andrej Šircelj je prisotne vprašal, kaj za hranilnico pomeni še ena dokapitalizacija. Število delničarjev DH se je v letih od 2007–2016 povečalo za 228 %, toda zakaj kapital ni sledil številu delničarjev, saj se je skupni kapital povečal za 330 %? V BS se z vidika nadzornika zavedajo velike rasti obsega poslovanja in volumnov kreditiranja za ves segment hranilnic. Zaradi tega so bile izdane nadzorniške zahteve, ki gredo v smeri boljšega upravljanja s tveganji. Pri regulatornih zahtevah pa je po njihovih besedah te kapitalske zahteve zelo težko ustrezno usklajevati: “Naraščanje števila delničarjev pomeni, da so uspeli prepričati nekaj več zainteresiranih vlagateljev, ko je bila razpisana dokapitalizacija.”
M. P.