Sindikati rešujejo nesposobno vlado: dogovor med Koprivnikarjem in Štrukljem kot potuha za obstoj vlade in socialni mir

Foto: Nova24tv

Po večmesečnih pogajanjih so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja končno dosegli dogovor. Skupni učinek dogovora na javnofinančne izdatke vseh blagajn bo, kot ocenjuje minister za javno upravo Boris Koprivnikar, prihodnje leto znašal približno 56 milijonov evrov. Kje bodo vzeli in komu? Ali to pomeni višje davke ali dodatno zadolžitev? Očitno je, da sindikati rešujejo vlado, ker bi sicer prišla v resno krizo.

Predstavnik vlade pri pogajanjih, minister Koprivnikar, tako poudarja, da “to ne pomeni hujših pretresov in da lahko nadaljujemo s stabilno gospodarsko rastjo, ki jo ima država v zadnjem času.” Ob tem minister pozablja, da je iz državne blagajne že vzel denar za zdravnike. Kje bo Koprivnikar dobil 56 milijonov evrov?Ali se bo država ponovno zadolžila? Vraničarjeva pravi, da imamo v proračunu na razpolago vzvode in pozvala k odgovornosti, racionalnemu in zmernemu pristopu pri načrtovanju javnih financ. S tem je verjetno mislila na DeSUS in Erjavca, ki bo zahteval poln regres za vse upokojence. Kje bodo vzeli dodatnih 21 milijonov od predvidenih, to ostaja odprto vprašanje. Erjavec, ki je poznan po obljubah, bo očitno lahko padel na neizpolnjenih obljubah drugih.

Neusahljivi državni proračun
Po večmesečnih dogovarjanjih in pogajanjih med predstavniki vlade in sindikati javnega sektorja so se končno uskladili glede ukrepov in postopnega sproščanja ukrepov na področju plač in stroškov dela. V dogovoru so predvideli roke za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest. Pri najslabše plačanih bodo začeli nepravilnosti odpravljati in maja prihodnje leto tudi izplačevati višje plače, ostalim pa junija, pravi minister Koprivnikar. Poudarja tudi, da je vesel, ker je dogovor sklenjen v finančnih gabaritih, ki predstavljajo še finančno obvladljive posledice za državni proračun. Kako bo prihodnji dve leti državni proračun obvladljiv, ko pa ga  je DZ − kljub nedorečenosti stroškov za javni sektor že sprejel? To težko imenujemo obvladljive finančne posledice za državni proračun, saj je preveč lukenj.

Dogovor je potuha za vlado
Ali gre pri tem dogovoru res ‘samo’ za socialni dialog? Kaj se bo v letu 2018 zgodilo z regresom in višino pokojninskih premij; to  bo še vedno nosilna tema pogajanj tudi v naslednjem letu. Postavljata se tudi ključni vprašanji, zakaj pogajanj niso v celoti zaključili že danes in ali se bodo vsi udeleženci dogovora tudi držali. Pa vendar po besedah Koprivnikarja ostajata dva potencialno povečana stroška za izplačilo napredovanj v decembru 2018 in neizplačevanje delovne uspešnosti, tako da se bodo o ostalih elementih prihodnje leto 2018 ponovno pogajali. O plačnih anomalijah pa se bodo pogovarjali samo v tistem okvirju, ki so ga določili. Začenja se iskanje denarja, zato se sprašujemo, ali bo minister vložil dovolj napora, da ga bo tudi našel.

Napor pri iskanju sredstev?
Napor pri iskanju dodatnih sredstev na strani javnih financ bodo izvedli predvsem zato, da odpravijo plačne anomalije, ki so krivičnosti v sistemu in  ki povzročajo trenja znotraj plačilnega sistema. Zato pa minister tudi ni želel v podrobnosti o tem, kako bo to finančno breme zaprl. Poudarja pa, da je dogovor oblikovan tako, da je dober predvsem za javne uslužbence in za državo. Kam bo Koprivnikar vložil ves napor in kje bo iskal dodatna sredstva, ostaja neznanka. Mogoče smo ta neznanka davkoplačevalci ali pa je lahko neznanka višina novih davkov. Lahko pa je neznanka ta, da se bomo še dodatno zadolžili, vendar ostaja neznanka za koliko.

Imamo neustavni proračun in pohlepno vlado z lopato

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je zadovoljna predvsem z dogovorom politike obvladovanja  stroškov dela v javnem sektorju. Verjetno je lažje obvladovati stroške, če so nedorečeni. Ministrica pravi, da je Slovenija dolžna spoštovati fiskalno pravilo po ustavi in po prevzetih mednarodnih obveznostih. Če se spoštuje fiskalno pravilo, kako smo potem lahko sprejeli proračun brez mnenja fiskalnega sveta, kar je določeno z ustavo? Mnenja fiskalnega sveta k proračunu še ni, proračun je pa sprejet. Torej imamo neustavni proračun, ki ga bo vlada še naprej obremenjevala z novimi zadolžitvami? Finančno ministrstvo bi moralo že pred enim letom predloge poslati na vlado in ta na sprejetje v DZ. Odgovornost ministrice pa se je potrdila ravno pri tem vprašanju, ki se ji je zdelo izven konteksta. “Dejmo se držat teme,” nas je njena PR služba zavrnila.

Prerazporejanje in kupčkanje denarja do drastičnih rezov
Le kako jim bo uspelo brez povečanja javnih dajatev izboljšati položaj posameznih javnih uslužbencev in ohraniti celoten obseg javnih financ v vzdržnih mejah? Dodatne obveznosti, ki so jih prevzeli z dogovorom, bodo morali poravnati v okviru obstoječih javnofinančnih odhodkov, kar pomeni, da bodo sredstva prerazporejali in jih omejevali na nekaterih odhodkih. Ali jim bo to uspelo brez drastičnih rezov, bo pokazal čas. Državni proračun bo tako prevzel polovico dogovorjenega finančnega bremena, drugo polovico pa tam, kjer lahko.

Kaj so to ‘obvladljive finančne posledice’ za reševanje anomalij?

Boris Koprivnikar, Foto: Nova24tv

Boris Koprivnikar, Foto: Nova24tv

Za državo torej prinaša dogovor med vlado in sindikati obvladljive finančne posledice, hkrati pa je usmerjen tako, da po eni strani več in prej daje tistim, ki so v slabšem socialnem položaju. Sploh pa si je težko predstavljati neobvladljive finančne posledice, kot bi se lahko izkazalo pri tem  ‘a la Robin Hood’ dogovoru. Ali so sindikati dobili to, kar so si zastavili kot cilj – zagotoviti boljše življenje ljudem, ki jih zastopajo? Štrukelj pravi, da je odgovor bolj zahteven, kot se zdi, in kot pravi, jim je uspelo vsaj premakniti položaj tistih, ki so v javnem sektorju najbolj diskriminirani – to so osebe z najnižjimi plačami. Vseeno pa niso storili za vse enako in razlike ostajajo zlasti v skupini J – ki je bila osrednja tema dogovarjanj. Ta skupina ostaja na robu. Za to skupino je  bilo dobro poskrbljeno l. 2008 in od takrat so pozabljeni. Ali je to vse, kar so zmogli sindikati? Po devetih letih pa Štrukelj obljublja tudi za njih povečanje plač, kar je spet odvisno od dodatnih pogajanj. Za reševanje teh anomalij je na letni ravni namenjenih 70 milijonov evrov. Zakaj so sindikati tako zlahka popustili glede na začetno zahtevo v višini 220 milijonov evrov, od katerih so na koncu pogajanj dobili le 56 milijonov evrov, kar je četrtina za leto 2017 in pa 90 milijonov evrov za leto 2019? Pri tem niso upoštevali dogovorov, ki naj bi bili pomembni tudi za druge v javnem sektorju, torej varovalke pri zdravnikih. Zanima nas tudi, ali bo Štrukljev sindikat podprl skupino J na pogajanjih ali jih bo oviral? Očitno je teh anomalij za reševanje več, kot so jih predvideli. Ali pa so si zastavili za cilj vzeti tudi tistim, ki imajo?

Še vedno za nekatere zmanjka
Zahteva po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov je posledica sporazuma z zdravniki. “Če je za ene, potem mora biti dovolj denarja, da se plače izboljšujejo, potem ga mora biti tudi za druge v javnem sektorju,” je jasen Štrukelj.  Zahteva je v sporazumu uresničena, kjer piše, da morajo vsi premiki zdravniških plač imeti neposredno posledico na plače drugih. Še vedno pa ne vedo, kako se bodo z zdravniki izpogajali in kakšne posledice bo to prineslo za druge. Tako tudi ta strošek ostaja neopredeljiv. Strošek znaša 56 milijonov, ko se bodo plače v drugi polovici l. 2017 začele izboljševati, v letu 2018 pa vsota brez teh stroškov znese nekaj čez 90 milijonov. Štrukelj je poudaril, da je rezultat pogajanj optimalen glede na okoliščine, v katerih so se pogajali. Pogajanja so verjetno potekala v težkih okoliščinah,  če so morali sindikati ‘kompromisno’ pristali na četrtino zahtevane vsote. Tako bodo sindikati za dobo dveh let razporedili 150 milijonov evrov za javni sektor in brez upoštevanja stroškov zdravniških plač.

Če bo vlada posegala, bodo stavke ali kaj je bistvo dogovora?

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Država se je tako odpovedala poskusom, ki so bili v tem letu že nakazani in resni, saj je enostransko spreminjala plače v javnem sektorju. Po tem sporazumu pa bo država za take “drastične posege v plače javnega sektorja potrebovala soglasje sindikata.”
Napovedujejo, da če dogovora ne bo in bi vlada zniževala plače z interventno zakonodajo, bodo pozvali javne uslužbenke in uslužbence k splošni stavki, kot je povedal Štrukelj. Včasih so bili na cestah že zaradi manjših razlogov in kot pravijo, se pri denarju vse neha. Ne moremo pa mimo vprašanja, kaj če je vse skupaj samo dogovor, da ostanejo na oblasti? Vsota, za katero so se pogodili, je namreč prenizka.

Sofija Pika Simić