Šircelj uspel na Ustavnem sodišču RS: Vse zaseženo gradivo mora SDT zapečatiti, kopije pa uničiti

Poslanec SDS Andrej Šircelj (foto: STA).

Ustavno sodišče RS je sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo poslanca Andreja Širclja zaradi zasega strežnika stranke SDS. V tem času Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) ni dovoljeno pregledovati zaseženega gradiva in ga mora v roku 24 ur zapečatiti ob navzočnosti predstavnika Državnega zbora RS. Vse morebitne kopije pa mora nemudoma uničiti. 

Ustavno sodišče (US) je v obravnavo sprejelo ustavno pritožbo poslanca SDS Andreja Širclja zaradi policijske preiskave, v kateri so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), poleg zasega celotne dokumentacije in elektronskih podatkov v prostorih Državnega zbora RS, zasegli tudi strežnik na sedežu stranke SDS. Ustavno sodišče v svoji obrazložitvi ocenjuje, da bi glede na zatrjevane kršitve človekovih pravic lahko šlo za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Če bi se izkazalo, da so zatrjevane kršitve utemeljene, pa bi z njimi nastale tudi hujše posledice.

Ustavno sodišče je zato prepovedalo vse nadaljnje pregledovanje zaseženega gradiva in njegovo razširjanje, kar bi lahko imelo ne samo težko popravljive, temveč nepopravljive posledice. “Ko je vpogled že opravljen in je zasebnost že prebita, naknadno ni več mogoče vzpostaviti stanja stvari, kakršno je bilo pred posegom,” je odločilo US.

Cilj preiskave je bilo tudi dodatno gradivo
Poslanec Šircelj se je znašel v policijski preiskavi pred več kot letom dni, ko je preiskovalna sodnica Deša Cener odredila preiskavo zasega strežnikov v državnem zboru in na stranki SDS, kjer so iskali njegovo pisarno, zaradi nekaterih stvari okrog Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Da sodnica ni ciljala samo na Širclja (zaradi primera DUTB), pač pa na stranko SDS, je bilo razvidno iz odredbe policiji, kjer je zahtevala zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, elektronske storitve v oblaku, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS. Šircelj je takrat povsem jasno povedal, da na sedežu stranke nima pisarne niti svojega računalnika.

Številni pravniki, med njimi tudi zdajšnji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak, so preiskavo označili za izjemno občutljiv korak z vidika načela sorazmernosti. Šircelj se je zaradi konkretnega posega policije v zakonodajno vejo oblasti pritožil na Ustavno sodišče RS, kjer naj bi v kratkem izdali odločbo. Glede na zadnje dogajanje ni treba posebej ugibati, kakšna bi lahko bila končna odločitev.

Posebej pa gre izpostaviti naslednje. V času preiskave poslanca Širclja in vodilnih na DUTB je imela vlada Mira Cerarja težave s policijsko stavko in tremi ministri, ki so jih bremenile afere s preveč izplačanimi dodatki za stalno pripravljenost, tovrstne policijske akcije pa so slepilo, da odvrnejo pozornost od pomembnih državnih problemov. Ravno na dan, ko je odjeknila novica o ovadbi Širclja in Manssona, pa je vlada pogrnila pri prodaji Cimosa, poleg tega se v ozadju Slovenskega državnega holdinga in DUTB dogajajo veliki kadrovski spopadi za nadzor državnega premoženja.

M. P.