Zaskrbljeni starši iz različnih koncev Slovenije so te dni razkrili še en načrten napad na družine najbolj šibkih – otrok s posebnimi potrebami. Po poročanju portala 24Kul so se obrnili na Civilno iniciativo za družino in pravice otrok z razkritjem perverznega učnega načrta spolne vzgoje za otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo ustanove s prilagojenim programom. Zaskrbljeni starši so dobili informacije, da se v nekaterih javnih zavodih v skupnih prostorih in na vidnih mestih pojavljajo plakati s pornografskimi vsebinami in gradivo pornografskih revij.
Vse to pa naj bi po pojasnilih osebja zavodov bilo v skladu z novim učnim načrtom, odobrenim v času nekdanjega ministra Jerneja Pikala z ministrstva za šolstvo, vpletenega v več afer z razdeljevanjem sredstev.
Od samozadovoljevanja do homoseksualnosti
Sporni učni program z naslovom “Intimno življenje in spolnost” je za ranljive otroke hudo nasilje nad njihovim doživljanjem spolnosti, ki je pri otrocih s posebnimi potrebami še posebej občutljivo. Kdor je imel možnost spoznati kakšnega otroka s posebnimi potrebami ve, da zanje ni mogoče predpisati vsiljenega vzorca obnašanja, posebej ne pri tako občutljivi temi kot je spolnost. Ob tem je jasno, da imajo nekateri otroci s posebnimi potrebami včasih še posebej izrazit čut in željo po spolnem življenju, nekateri pa so vse življenje spolno neaktivni in jih spolnost ne zanima. Pri uravnavanju spolnih potreb jim najučinkoviteje pomagajo družine, iz katerih izhajajo, zato je vsak posamezen primer treba obravnavati skrajno previdno in individualno.
Nikakor torej ni dopustno vladno posiljevanje otrok s predpisovanjem skupnih ogledov pornografije, učenja spolnega sproščanja in homoseksualnih odnosov, risanja spolnih organov itn. Žal pa je vse opisano že del kontroverznega slovenskega učnega načrta za otroke s posebnimi potrebami, ki ga ministrstvo za šolstvo že lep čas prikriva staršem in javnosti, saj o tem v javnosti ni bilo doslej nič slišati.
Samozadovoljevanje, spolne igračke, istospolna usmerjenost in kontracepcija
Cilj učnega načrta “podpora pri oblikovanju in razvoju spolne identitete in komunikacija o spolnosti brez občutka sramu, krivde ali celo strahu …”, je za otroke s posebnimi potrebami še posebej nevaren. Zavedati se je treba, da sta za te otroke prav sram in strah pogosto edini varovalki, ki jih rešujeta pred morebitnimi spolnimi zlorabami v zavodskih okoljih in drugod, ki jih po statističnih podatkih ni malo. Če bi pri tako ranljivi skupini odpravili sram in krivdo, je velika verjetnost, da bi jih izpostavili še večji nevarnosti zlorab.
Učitelje z vestjo in “slabim želodcem” bodo zamenjali spolno odprti aktivisti, starši nemočni
Rubrika “Operativni cilji in vsebine” nalaga, da je treba otroke s posebnimi potrebami seznaniti s filmi, z revijami in pripomočki, ki prikazujejo zadovoljevanje spolnih potreb. To pomeni, da bodo morale šole z našim denarjem kupovati “didaktične zgodbe” – pornografske filme in revije ter spolne pripomočke.
Da so v ozadju perverznega učnega načrta homo-lezbični-bi-trans-inter-seksualni aktivisti, pa razkriva namera učnega načrta, naj otroci s posebnimi potrebami “razvijajo ustrezen odnos do homoseksualnosti oz. različnih spolnih praks”. V okviru spoznavanja telesne ljubezni pa si bodo morali skupaj z učitelji ogledovati “didaktične filme s prikazom spolnega akta”, ki naj bi bil “emocionalno relativno nevtralen”.
Perverzen učni načrt nakazuje na popolno izgubo moralnega kompasa
Po navedbah 24Kul je ministrstvo že spoznalo, da so šli pri tem učnem načrtu predaleč, zato so zapisali, da učitelji, ki tega ne bi zmogli, lahko najdejo koga drugega. Starše pri tem upravičeno skrbi, kakšna vrsta učiteljev ima željo “poučevati že tako ranjene in občutljive otroke o različnih seksualnih praksah na take načine? Kakšni učitelji si lahko želijo indoktrinirati otroke s posebnimi potrebami s pornografijo in v spolnem sproščanju! Po mnenju nekaterih staršev, gre pri tem za uzakonitev učnega procesa, ki v državnih ustanovah lahko odpira vrata celo pedofiliji in spolnim zlorabam!”, so še zapisali na portalu.
Kdo stoji za to državno sponzorirano “spolno zlorabo otrok”, pa najbrž ni pretežko vprašanje.
Franci Donko