Slovenija imenovana na čelo Sveta ZN za človekove pravice

Svet ZN za človekove pravice (vir: twitter)

Slovenija od 1. januarja 2018 naprej predseduje Svetu Združenih narodov za človekove pravice, ki je bil ustanovljen leta 2006. Slovenija bo na čelu Sveta ZN za človekove pravice ostala eno leto, v središče pozornosti v času predsedovanja pa bo postavila učinkovitost dela sveta in zaupanje v njegovo delo.

Slovenija z današnjim dnem začne enoletni mandat na čelu Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi. Svet bo vodil veleposlanik Vojislav Šuc, ki je po poročanju STA stalni predstavnik Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je izpostavil, da so “človekove pravice od začetka ključna vsebina zunanje politike Slovenije.” Ta ministrov biser bo lahko služil kot zadostno pojasnilo, zakaj v Sloveniji za tujce, kakršen je ilegalni migrant Ahmad Šami, veljajo drugačna pravila in zakoni kot za vse ostale. S svojo zapisano izjavo je minister Erjavec še sporočil, da bo Slovenija pri svojem delovanju sledila nacionalnim prioritetam, medtem ko bo osnovno vodilo krepitev mednarodnega okolja, “ki bo pripomoglo k varnosti, univerzalnemu trajnostnemu razvoju, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic”.

Načeti ugled Sveta za človekove pravice
Generalna skupščina ZN je Svet za človekove pravice ustanovila 15. marca 2006. Svet ZN za človekove pravice se že dalj časa sooča z očitki o pristranskosti, nesposobnosti in občasnem sprejemanju res bizarnih odločitev. Ena od najbolj odmevnih v zadnjem času je bilo imenovanje Savdske Arabije za vodenje sveta v letu 2015. Kdo drugi pa bi lahko vedel več o kršitvah človekovih pravic kot država, kjer ima umetna inteligenca več pravic kot ženska?

Takšne in podobne odločitve že dalj časa jemljejo ugled organizaciji, ki naj bi skrbela za človekove pravice po svetu, a jo večino časa izkoriščajo v politične namene. Afriške in azijske države, kjer je težav s človekovimi pravicami največ, imajo večino glasov v 47-članskem svetu, kar pogosto zadostuje, da se o grobih kršitvah človekovih pravic v teh državah ne govori. Medtem ko je svet v svojem dvanajstletnem delovanju uspel kar 62-krat sprejeti sklep, v katerem je obsodil Izraelova dejanja, o grobih kršitvah človekovih pravic, ki se dnevno dogajajo v Darfurju, Tibetu, Severni Koreji ali Zimbabveju, pa Svet ZN za človekove pravice enostavno ne razpravlja.

Ivan Šokić