Baze javnih podatkov so še vedno bolj “zasebne” kot javne. Če bi jih uporabili v gospodarske namene bi bila njihova vrednost 40 milijard evrov.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v okviru dneva pravice do vedeti dejal, da so baze javnih podatkov še vedno premalo javne, čeprav so javna dobrina izjemnega pomena. “Njihovo vrednost Evropska komisija prepoznava v višini 40 milijard evrov“, je dejal Koprivnikar glede gospodarske vrednosti podatkov. Njihove vrednost država ne more izkoristiti, ker ima še vedno preveč neurejenih baz podatkov. Nekateri sektorji še vedno ne vedo s katerimi podatki razpolagajo, precej pa je tudi nereda glede lastništva podatkovnih struktur.
Javni podatki so zaklad javnega sektorja
Javne podatkovne baze omogočajo bolj transparentno, inovativno in učinkovito delovanje javnega sektorja. Zaradi javnosti je večje zaupanje v delovanje javnih inštitucij, pripomorejo pa tudi k razvoju znanosti in podjetništva.
Slovenija na repu odprtosti
Kakor kaže smo prosilci javnih in odprtih podatkov še vedno premalo zahtevni. Lahko bi zahtevali javne podatke pa jih ne. Še vedno namreč prevladuje mišljenje, da so podatki last javnega sektorja, kar pa ne drži saj so ti last vseh državljanov.
Kako dostopati do podatkov javnega značaja:
1. Vloga lahko vložite ustno, pisno ali elektronsko pri organu, kjer naj bi se podatki nahajali (ministrstva, občine, zavodi itd).
2. Obvezne vsebine vloge so:
– navedba organa kateremu se pošilja, osebno ime ali ime pravne osebe in podatki o zastopniku ali pooblaščencu,
– navedba informacije s katero se ima prosilec namen seznaniti in način seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis),
– če prosilec zahteva ponovno uporabo informacij mora opredeliti navedbo informacije in način seznanitve.
Obrazec za vlogo lahko dobite pri informacijskem pooblaščencu. O vlogi mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 dni. Vlogo vam sicer lahko tudi zavrnejo, če gre za razloge, navedene v 6. členu Zakona o dostopu javnih informacij.
M. P.